SURS je objavil nove podatke o vrednosti industrijske prodaje v maju letos (in za nazaj nekoliko popravil podatke). Po zadnji verziji podatkov je bil obseg prodaje industrijskih izdelkov (predelovalne dejavnosti) v maju “le” še za 20.5% nižji kot maja lani (aprila je bil nižji za 31.8%, marca pa za 11.7%). Novih podatkov o obsegu prodaje v storitvenih dejavnosti še ni (zadnji podatek je za april: -30.3%).

Hkrati so na voljo tudi zadnji podatki SODO o odjemu električne energije (EE), kjer lahko ločimo gospodarske odjemalce od gospodinjstev. Podatki do konca junija kažejo, da je bila junija letos gospodarska poraba EE za 11.6% nižji kot junija lani (maja je bila nižja za 17.8%, aprila za 24.5%, marca pa za 8.9%). Gospodarska poraba EE je relativno dober pokazatelj realizirane gospodarske dinamike (razlika med porabo EE in vrednostjo prodaje industrijske proizvodnje gre na račun zalog). Če apliciramo dinamiko gospodarske porabe EE tudi na vrednost prodaje v industriji in storitvenih dejavnostih do konca junija, nato pa do konca leta predpostavimo, da se poraba EE postopno vrne na lansko raven, razlika med porabo EE in prodajo pa se postopno zapre), dobimo spodnjo sliko. Slika kaže na nekoliko hitrejše okrevanje (za okrog 2 odstotni točki), kot so kazali podatki iz konca junija.

In kaže na okrevanje ne v obliki črke V, pač pa v obliki “Nikejeve kljukice”. Just do it!

Vir: SURS; SODO; lastni preračuni in projekcije.

Nadaljujte z branjem→

Leta 2009 je med srednješolskimi počitnicami prebral dve ekonomski klasiki: “A Monetary History of the United States”, konzervativnih ekonomistov Miltona Friedmana in Anne Schwartz, nato pa še “The General Theory of Employment, Interest and Money” levo-liberalnega ekonomista Johna Maynarda Keynesa. Slednja ga je najbolj prevzela. Nato je naletel še na Hymana Minskya in njegovo hipotezo finančne nestabilnosti ter na sodobno monetarno teorijo (Modern Monetary Theory, MMT).

Dovolj za pisanje bloga. Leta 2015 je začel nabirati bralce za svoje zapise o monetarni ekonomiji na svojem substack blogu. V zadnjem letu je nabral 450 naročnikov za svoj plačljiv newsletter, kar mu je prineslo $45,000 solidnega prihodka letno. Na twitterju je zbral več kot 82,000 sledilcev. Njegovi naročniki in sledilci prihajajo iz Wall Streeta, Federal Reserve in akademskega sveta. Podrobno jim je razložil delovanje monetarne ekonomije, zakaj je Fed lani septembra zašel v paniko in kako Fed danes monetarno financira ameriško vlado.

Za 28-letnika brez diplome se je zdelo, da so se mu uresničile ameriške sanje. Nato pa je 2. julija letos Peter Coy v Bloombergu naredil njegov portret.

In krivulje branosti in naročnikov so podivjale. Tankus je začel delati svoj spletni medij, pravkar novači različne profile sodelavcev. Lahko si jih privošči.

Videli bomo ali Tankus lahko postane na področju ekonomskega komentiranja to, kar je uspelo Natu Silverju s 538 na področju napovedovanja izidov volitev in  športnih rezultatov. In upam, da bo njegova knjiga vsaj pol tako dobra kot je Silverjeva “The Signal and the Noise“.

Kot že nekajkrat v zadnjih mesecih ponavljam, da podatki kažejo, da se bo BDP v drugem četrtletju skrčil za okrog 20%. Če bi se po optimistični varianti gospodarska aktivnost do konca decembra letos postopno vrnila na lansko raven, bi zaradi velikega upada gospodarske aktivnosti predvsem v drugem in tretjem četrtletju to pomenilo upad BDP na letni ravni najmanj okrog 9%! Vendar pa sedanji trendi glede okužb nakazujejo na bolj pesimistično napoved oziroma da je bolj verjetna daljša U-recesija, kar bi pomenilo letni upad BDP letos za okrog 15%!

Odgovornost vlade za stabilizacijo agregatnega povpraševanja (BDP)

Vlada mora narediti vse, da s kombinacijo ukrepov s kratkoročnimi in srednjeročnimi učinki na agregatno povpraševanje omili recesijo in tako pomaga ohraniti delovna mesta (s tem pa tudi zmanjšati odhodke proračuna za nadomestila za brezposelnost in socialne pomoči). Največji učinek pri tem imajo sicer javne investicije v infrastrukturo, ki hkrati spodbujajo aktivnost velikega dela gospodarstva in njihova delovna mesta, hkrati pa imajo velike multiplikativne učinke (gradbeništvo ima največje multiplikativne učinke od vseh ostalih panog). Problem pri tej javnih investicijah pa je, da običajno ni na zalogi projektov, ki bi jih lahko zagnali takoj in ki bi začeli takoj dajati rezultate. Če se danes odločimo za neko infrastrukturno investicijo, ki ima sprejeto že vso potrebno dokumentacijo in vsa dovoljenja, bo zaradi vseh postopkov glede izbire izvajalcev projekt lahko stekel najprej šele v enem letu. Torej prepozno za reševanje te krize zdaj. Poleg tega je tako finaliziranih projektov izjemno malo, če sploh je kakšen takoj na voljo.

Nadaljujte z branjem→

Cukerček za ljubitelje. Uvodna pesem je ubijalska.

Pixies z Black Frankom in Kim Deal so bile alter junaki pred izbruhom grungea. Alter rocku so tlakovali pot med obdobjem Husker du in Black Flag ter obdobjem grungea, ko je z Nirvano in Pearl Jam alter postal tako popularen kot mainstream.

“Gigantic” je bil velik alter hit iz leta 1988. Za 3 leta pa je bil prezgoden, da bi doživel usodo masivnega hita “Smells like teen spirit”.

Nadaljujte z branjem→

Teden dni po zaprtju gospodarstva, 21. marca letos, sem pisal o nespodobni izbiri pred nami, če se korona virusa ne bo dalo izkoreniniti v razumnem času. Zapisal sem:

Na žalost pa z daljšanjem korona krize pridemo do finančnih meja, ko je velik upad BDP in preprečevanje izgube delovnih mest še mogoče racionalno upravičiti z reševanjem življenj okuženih. Vem, da se sliši grozno, toda po določeni točki bodo voditelji držav in izvoljeni predstavniki ljudstva prišli do nespodobne izbire med številom mrtvih in uničenjem gospodarstva. Do izbire med humanizmom za vsako ceno in širšimi družbeno-ekonomskimi posledicami krize.

Če namreč sedanji drastični ukrepi ne bodo učinkoviti na kratek rok in če bo padec BDP ob nadaljevanju tovrstnih drastičnih ukrepov prevelik na srednji rok, bo treba sprejeti politično odločitev ali je smiselno nadaljevati z drastičnimi ukrepi in hkrati kot kolateralno škodo uničiti še gospodarstvo in delovna mesta. Globoka recesija, ki bi trajala denimo dve leti, povezana z drastičnimi trajnimi preventivnimi ukrepi zaprtja ljudi v karantene in omejenega dostopa do hrane, lahko ob vplivu na mentalno zdravje ljudi sproži veliko socialno nezadovoljstvo, socialne nemire, povečano kriminaliteto ter t.i. vojno lakote med državami.

V primeru podaljšanja bitke proti virusu se bodo naši politični voditelji prisiljeni odločiti, ali ni slednje tveganje preveliko za družbeno stabilnost in ali ni v takem primeru bolj racionalen scenarij kolektivne imunitete in selektivne karantene za bolj ogrožene segmente prebivalstva. Torej da dovolijo, da se okuži polovica populacije, najranljivejše skupine pa se zaščiti in zanje zagotovi zadovoljiva medicinska oskrba.

Zdaj se zdi, da je ta trenutek prišel. Prvi val okužbe se ni prav iztekel, ko je ponovno izbruhnil takoj ob odprtju meja med državami.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Glede na to, da je včeraj na socialnih omrežjih in v novicah priletela malo bolj oprijemljiva ideja o tehnični vladi, bo tole pisanje namenjeno temu, kaj takšna vlada je. In kaj bi počela v Sloveniji.

Tehnična vlada nastopa takrat, ko v državi ob trenutnem razmerju izvoljenih sil iz različnih vzrokov ne moremo imeti kompetentne vlade, do nove preveritve volje ljudi pa je potrebno imeti kompetentno vlado s polnimi pooblastili. S tem, ko izvoljeni predstavniki potrdijo mandatarja tehnične vlade, so s tem že pristali na to, da se v tej vladi ne bodo preliminarno upoštevale njihove preference, temveč bo važnejše to, da državne institucije funkcionirajo.

Zdi se mi, da bi pri definiciji tehnične vlade predvsem veljalo upoštevati moment, da gre za začasnost do naslednjih volitev.

Nadaljujte z branjem→

Le zvok izklopite

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo – iz mnoge problematično – trditev, in sicer: glede na monetarno politiko ECB državi Sloveniji praktično ne bo treba vrniti skoraj polovice javnega dolga.

Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem navajam še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

Zaradi lažjega razumevanja na začetku ponovno navajam primer Japonske. Ta država ima danes največji javni dolg (preko 200 % BDP). Preračunano na prebivalca, bi to za Slovenijo pomenilo kar okoli 150 milijard evrov javnega dolga. Vemo, da ga imamo sicer dobrih 30 milijard evrov, torej petkrat manj kot znaša zadolženost “povprečnega Japonca”. Ta javni dolg Japonske ima predvsem dve ključni značilnosti. Prvič, dolg je pretežno v njihovi lastni valuti, v jenih. Drugič pa je Japonska država to več ali manj v celoti dolžna samo svojim državljanom oz. domačim institucijam, od tega kar polovico njihovi centralni banki. Bank of Japan (BoJ) je v zadnjih letih odkupila skoraj polovico njihovega državnega dolga.

Nadaljujte z branjem→

Martin Sandbu, pronicljiv kolumnist Financial Timesa, je na podlagi svoje junija objavljene knjige “The Economics of Belonging: A Radical Plan to Win Back the Left Behind and Achieve Prosperity for All” včeraj v Financial Timesu objavil povzetek svojih ključnih poant. Postavil je pet programskih točk, ki zajemajo predvsem:

• Together, these two principles point in the direction of higher minimum wages, a universal basic income, generous government funding for education and labour-market mobility, and strict enforcement of labour standards.
• net wealth tax, removing the gaping loopholes in multinational taxation,
• increasing tax revenue from carbon emissions, in line with the climate challenge. A particularly promising proposal is the “carbon tax and dividend”, where revenue from higher emissions taxes would be paid out as a universal basic income.

Sandbu konča v pozitivnih notah glede reforme kapitalizma, pri čemer svoj optimizem veže na spremembe, ki so se zgodile po letu 1933 z Rooseveltovim New dealom in razvojem socialne države v Evropi.

Nadaljujte z branjem→