Nespodobna izbira je zdaj tu: izbira med povečanjem števila okužb in uničenjem gospodarstva

Teden dni po zaprtju gospodarstva, 21. marca letos, sem pisal o nespodobni izbiri pred nami, če se korona virusa ne bo dalo izkoreniniti v razumnem času. Zapisal sem:

Na žalost pa z daljšanjem korona krize pridemo do finančnih meja, ko je velik upad BDP in preprečevanje izgube delovnih mest še mogoče racionalno upravičiti z reševanjem življenj okuženih. Vem, da se sliši grozno, toda po določeni točki bodo voditelji držav in izvoljeni predstavniki ljudstva prišli do nespodobne izbire med številom mrtvih in uničenjem gospodarstva. Do izbire med humanizmom za vsako ceno in širšimi družbeno-ekonomskimi posledicami krize.

Če namreč sedanji drastični ukrepi ne bodo učinkoviti na kratek rok in če bo padec BDP ob nadaljevanju tovrstnih drastičnih ukrepov prevelik na srednji rok, bo treba sprejeti politično odločitev ali je smiselno nadaljevati z drastičnimi ukrepi in hkrati kot kolateralno škodo uničiti še gospodarstvo in delovna mesta. Globoka recesija, ki bi trajala denimo dve leti, povezana z drastičnimi trajnimi preventivnimi ukrepi zaprtja ljudi v karantene in omejenega dostopa do hrane, lahko ob vplivu na mentalno zdravje ljudi sproži veliko socialno nezadovoljstvo, socialne nemire, povečano kriminaliteto ter t.i. vojno lakote med državami.

V primeru podaljšanja bitke proti virusu se bodo naši politični voditelji prisiljeni odločiti, ali ni slednje tveganje preveliko za družbeno stabilnost in ali ni v takem primeru bolj racionalen scenarij kolektivne imunitete in selektivne karantene za bolj ogrožene segmente prebivalstva. Torej da dovolijo, da se okuži polovica populacije, najranljivejše skupine pa se zaščiti in zanje zagotovi zadovoljiva medicinska oskrba.

Zdaj se zdi, da je ta trenutek prišel. Prvi val okužbe se ni prav iztekel, ko je ponovno izbruhnil takoj ob odprtju meja med državami.

Glede na gospodarsko dinamiko do konca junija, ko se pričakuje, da bo upad BDP v drugem četrtletju okrog 20%, in glede na šibke obete tako doma kot na tujih trgih, je zdaj že precej gotovo, da bo letošnji padec BDP najmanj okrog 10%. In perspektive za drugo leto niso bistveno boljše, saj se povečuje splošna negotovost. Po eni strani so ljudje sami omejili svoje gibanje in nakupe (ljudje manj obiskujejo velike trgovske centre, tega izpada spletni nakupi ne morejo nadomestiti), dodatno pa prosto gibanje omejujejo države same, da bi preprečile vnos in širjenje okužb. In tudi države s skoraj najbolj liberalnim režimom vstopa, kot je Hrvaška, beležijo ogromen upad števila turistov (turistični obisk je po poročanju medijev letos  za polovico manjši kot lani v istem času).

Zdi se, da so alternativa širjenju okužbe le drastični ukrepi zaprtja meja za državljane in omejitve v socialnih stikih. To pa pomeni grdi scenarij glede uničenja gospodarstva. Ali drugače povedano, moramo biti pripravljeni na to, da nam BDP v obdobju dveh do treh let ostane na minus 15%, kar pomeni seveda znižanje življenjskega standarda, stečaje podjetij, izgubo služb, osebne stečaje, povečanje socialne bede za mnoge, povečanje družbenega nezadovoljstva in družbene nemire. Smo pripravljeni plačati to ceno? Smo jo sploh sposobni plačati. če družbeni nemiri zrušijo politično stabilnost?

Druga alternativa je “plan B za čas korone“, torej kontrolirano odprtje vseh dejavnosti in meja, liberalni režim glede gibanja ljudi in apeliranje na njihovo samoodgovornost, zaščita ranljivih skupin ter usposobitev zdravstvenega sistema. Če hočete, alternativa je švedski model.

Politiki se bodo kmalu morali odločiti med obema alternativama. (Kar pa seveda ne pomeni, da v tem času vlade ne bi  maksimalno stimulirale agregatnega povpraševanja, da omilijo negativno gospodarsko dinamiko.)

In tokrat se celo strinjam s Simono Toplak v Financah:

Ta hip se zdi, da gremo v začarani krog zapiranja in omejevanja svobode življenja in dela, to pa pomeni psihoze, stečaje, izgubo služb, izgubo hiše, osebne tragedije. In ob vsem tem ne boste varni pred korono.

Nihče vas ne omejuje, da se zabarikadirate in prihodnji dve leti preživite v kleti. Ampak temu, da bo manjšina zabarikadirala večino, ker smo vsi enaki – enaki pri tveganjih, enaki v strahu in enaki v nepravicah –, bo sledil upor. Kot zapiše Fukuyama: državljane lahko za nekaj časa prepričate o herojskem dejanju, da se žrtvujejo, ampak ne za dolgo.

Potem se uprejo. Epidemija, ki vztraja, zadolženost, izguba služb, mladi brez dela – spopad je neizogiben. Proti komu, kako hudo in kakšna bo cena upora, je danes neznanka. Naj ponovimo: 80 odstotkov okužb je blagih in brez simptomov, 15 odstotkov je težjih potekov bolezni in pet odstotkov jih potrebuje respirator. Kaj zdravstveno potrebuje večina, je jasno. Kaj je cilj politike, je bolj zapleteno.

 

 

9 responses

  1. Končno se je začelo pisati o tem. Švedi le niso tako neumni kot se nam je zdelo. Mogoče je celo bolje, da se v teh dveh ali treh mesecih okuži čimveč ljudi. Namreč še meni, ki nisem zdravnik, je kapnilo, da je sedaj idealen čas – ali je virus oslabel ali se nam je dvignila imunost zaradi vremena (in k temu se nagibajo zdravniki).

    Stroka (kapo dol pred redkimi izjemami – Beović, Gantar, Slejko-Logar …) pri nas je ali na kreku ali sanja o aplikaciji. Zanimivo je tudi, kako so nekateri “strokovnjaki” nehali čivkat, oziroma se še vedno ukvarjajo s Šarcem. Mogoče bi bilo dovolj, da bi samo zavili v nakupovalne centre in si ogledali kako Slovenci (ne)spoštujemo pravila (če je verjeti nemški študijo maske za 40% zmanjšajo možnost prenosa virusa).

    Raje ne povem, kar sem slišal o NIJZu (tam zaposlenih) od zdravnika.

    In za glavnega čivkača (ki je zadnje čase sumljivo tiho) – frčoplani naj letijo rikverc od Prekmurja do Primorja, potem pa pregljemo stanje ventilatorjev, mask, …

  2. Vseeno je bistvena razlika v izbiri 21.marca in v izbiri sedaj.
    Takrat naj bi se izbiralo med številom mrtvih in uničenjem gospodarstva. Danes pa kot kaže le še med povečanjem števila okužb in uničenjem gospodarstva.
    Glede na vse informacije, ki so na voljo v zvezi s COVID-om (če ne spremljamo le naših medijev), je naslov tokratnega bloga kar točen. Kdor si vzame čas in preuči vse gradivo objavljeno v rubrikah (linki spodaj), bo razumel, pred kakšno enostavno odločitvijo dejansko smo:
    Facts about Covid-19
    https://swprs.org/a-swiss-doctor-on-covid-19/
    Studies on Covid-19 lethality
    https://swprs.org/studies-on-covid-19-lethality/
    On the treatment of Covid-19
    https://swprs.org/on-the-treatment-of-covid-19/

    Hkrati menim, da je rezultat večmesečnega bombardiranja z nestrokovnim poročanjem in dramatiziranjem razmer pripeljal družbo do položaja, ki se ne bo mogla tako hitro sanirati. Ker prave katarze ne bo, ni pričakovati tudi hitrega preobrata.

  3. Spregledano:
    1
    “Ozdravljeni” okužbe s korono v 1/3 nosijo hude zdravstvene posledice predvsem centralnega živčevja .. nekatere tako hude, da vodijo v smrt in to precej časa po “ozdravitvi”. To so pokazale zadnje preiskave, saj je množica tistih, ki so “ozdraveli” in pred okužbo niso imeli NOBENIH zdravstvenih težav vključno s svojo mladostjo, dovolj velika, da so statistični zaključki zanesljivi in brez dvoma.
    2
    Nemški model (če kdo gleda čisto slučajno nemško TV – RTL) predvideva selektivno zapiranje področij, kjer se pojavi večje število okužb (recimo samo en stanovanjski blok ali tovarno za predelavo mesa) s popolnim zdravstvenim nadzorom in premestitvijo resno obolelih v namenske bolnišnične oddelke. Ostali segmenti družbe pa tako ostajajo vsaj delno funkcionalni.

    Seveda ob vsem tem mediji neprekinjeno opozarjajo ljudi na previdnost in poskušajo dopovedati, da teorije zarote o neškodljivosti virusa ne držijo.

    • 1. Vir, da to nosijo? Spet je to “fake news” propaganda mainstream medijev.
      2. Če gledaš alternatvine nemške TV in ne propagandnih trobil a la RTl, vidiš, da so Nemci znoreli in da so se aktivirale velike skupine znanstveniukov in zdravnikov, ki opozarjajo na nesorazmerne mere in lažne novice.

  4. Nevarnosti sam ne podcenjujem https://www.index.hr/vijesti/clanak/zasto-je-covid19-toliko-opasan-ne-samo-zbog-ubojitosti/2195480.aspx, ampak jasno mi je, da države še enkrat ne moremo zapret. Kakšen model bomo uporabili tudi ne vem.

    Nekako sem opazil,da med današnjim obnašanjem človeške vrste in obnašanjem 500 let nazaj, ko nismo imeli pojma o virusih in bakterijah, ni velike razlike. Prisila vsekakor ne bo delovala na dolgi rok, poučevanje in zgledi pa upam da bodo delovali. Recimo, zgled ne more biti ministre Hojs, ki je vedno brez maske, medtem ko vsi podaniki okoli njega nosijo masko.

    Kar se tiče komunikacije – v Nemčiji in pri Švedih vlada tudi verjetno komunicira in še včeraj sem počasi dobil upanje, da je naš PV lahko tudi kulturen in da bo vlada začela nekaj delati v tej smeri. Danes vidim, da je samo nekulturna kreatura in če bi mi bili resna demokracija bi danes že bili pred PVja. Me res zanima, če je prijatelju Aleksandru ta teden povedal, da se je v Srebrenici zgodil genocid (četnik Aleksander je v devtdestih letih bil marsikje, leta 2015 je moral pobegniti iz Srebrenice).

  5. Dogajanja v Nemčiji (zadnji teden). Seveda so vsi samo teoretiki zarot:
    Preiskovalni odbor Corone:

    Corona simpozij skupine AfD

    Glede raznoraznih strašenj. Klopni meningitis, ki ima dejansko posledico okvare centralnega živčevja. Koliko je cepljenih?
    Absurdnost strašenja je lepo prikazal JP Sears:

  6. Izbira med povečanjem števila okužb in uničenjem gospodarstva je lažna izbira, saj predpostavlja, da je “povečanje števila okužb” nezdružljivo z “uničenjem gospodarstva” (in obratno). To so pobožne želje – švedski model pomeni povečanje števila okužb IN uničenje gospodarstva.

    Na Švedskem so v zadnjih 14 dnevih zabeležili 966 primerov (novih!) okužb s koronavirusom na milijon prebivalcev (v Sloveniji 106/milijon), hkrati pa jim bo po napovedih Evropske komisije BDP v letu 2020 upadel za 5,3 % (Sloveniji za 7%), leta 2021 pa jim napovedujejo 3,1-odstotno rast (Sloveniji pa 6-odstotno rast). Torej summa summarum slabše ekonomske rezultate z devetkrat (!) več obolelimi. Zakaj bi želeli uvesti njihov model? Da nam Avstrijci in, ironija ironij, Italijani zaprejo meje in obmejni delavci s svojih primerljivo višjih plač čez mejo presedlajo na nadomestilo za brezposelnost? Temu se reče spodbujanje gospodarstva?

    Recimo, da res sprostimo epidemiološke ukrepe – to nikakor ne pomeni, da se gospodarska dejavnost vrne na predhodno raven ali kamor koli blizu nje. Vsem nam, ki živimo v gospodinjstvu s kakim kroničnim bolnikom, še zelo dolgo ne bo niti na misel padlo, da bi se šli drenjat v BTC. Čemu? V dobro abstraktnim Umarjevim grafom? Po štirih mesecih karantene bi moralo biti vsaj to očitno: ne moremo se vrniti nazaj, kot da se ni nič zgodilo. Svet, ki smo ga poznali, preprosto NE OBSTAJA VEČ. Sprijaznimo se že enkrat s tem.

  7. Evo to je to,kaj mene najbolj skrbi

    https://siol.net/novice/svet/kaksne-zrce-poglejte-kako-so-v-soboto-zurali-v-nici-529857

    Kako lahko tukaj vzdržujemo socialno distanco?

    Trgovin/nakupovalni centri so že v enakem pogonu kot pred zaprtjem – na srečo velika večina celo pravilno nosi masko, drugače pa skoraj hodimo drug po drugem.

    Torej ali je kakšna alternativa, razen prepovedi in omejitev?

    Ali kdo ve, kje dobiiti podatke samo za Liverpool – 14 dni nazaj je rdeča polovica mesta doživela ekstazo?

    Zanimivo bo tudi videti podatke za Zagreb čez en teden (14 dni od volitev, kjer recimo v HDZ štabu niso upoštevali socalne distance). Kdo ve, mogoče je Plenković supertrositelj/superprenašalec.

  8. Še ta link (hr prevod in original)

    https://www.index.hr/vijesti/clanak/telegraph-ako-dodje-do-drugog-vala-svedski-model-bi-se-mogao-pokazati-najboljim/2197771.aspx
    https://www.telegraph.co.uk/news/2020/07/11/second-wave-covid-swedish-approach-will-have-right-along/

    Kaj ne/bo, ne ve nihče. Lahko tudi obrnemo kavno skodelico in napovemo prihodnost. Moje mišljenje je, da morajo vladavci razdelati komunikacijsko strategijo, da bodo nas podanike naučili obnašanja.

%d bloggers like this: