Zgolj ukrepi za zaščito delovnih mest niso dovolj

Na voljo so uradni podatki SURS o dunamiki prodaje industrijskih izdelkov in storitev do konca aprila. Marca, ko je vlada s 16.3. za 6 tednov zaprla del gospodarstva, je prodaja industrijskih izdelkov glede na lanski marec upadla za 11.3%, prodaja storitev pa za 13.4%. Aprila sta bili prodaja tako industrijskih izdelkov kot storitev nižji za dobrih 30% glede na april lani.

Glede na to, da je poraba električne energije v gospodarskih subjektih dokaj dober indikator dinamike gospodarske aktivnosti, lahko naredimo projekcije gospodarske dinamike tudi za maj in junij. Glede na to, da je bila gospodarska poraba električne energije maja letos za skoraj 18% nižja kot maja lani, junija pa je nižja za dobrih 15%, lahko pričakujemo upad industrijske in storitvene prodaje v maju za okrog 22%, junija pa za okrog 17% (glede na isti mesec lani).

Projekcije Poraba EE_mesečno_02072020

Vir podatkov: SODO, ELES in SURS; lastne projekcije (prekinjene črte).

Če seštejemo gospodarsko dinamiko v drugem četrtletju (od aprila do konca junija), znaša upad gospodarske porabe električne energije v drugem četrtletju glede na isto četrtletje lani 19%, upad industrijske in storitvene prodaje pa dobrih 23%! Drugače povedano, to pomeni upad BDP v drugem četrtletju za okrog 20% (razlika med obema številkama gre v povečanje zalog)! Naj spomnim, da je bil upad BDP v prvem četrtletju le 2.3%.

Projekcija BDP_03072020

Vir podatkov: SURS za Q1 2020; lastne projekcije za Q2 do Q4 2020.

Optimistične napovedi glede hitrega okrevanja v drugi polovici leta in povratka do konca letošnjega leta na isto dinamiko kot lani (V-recesija) so vse bolj iluzorne. Pa vendar, če bi predpostavili, da se bo gospodarska aktivnost do konca decembra letos postopno vrnila na lansko raven, bi zaradi velikega upada gospodarske aktivnosti predvsem v drugem in tretjem četrtletju to pomenilo upad BDP na letni ravni najmanj okrog 9%!

Toda zgornja slika je optimistična napoved. Vse bolj verjetna je daljša U-recesija, kar bi pomenilo letošnji upad BDP za okrog 15%.

To pomeni, da se v gospodarstvu dogaja dramatičen upad, kot ga nismo bili deležni vse od osamosvojitve in gospodarske tranzicije med leti 1991-1994. Pa še takrat je BDP kumulativno v treh letih upadel le za 20%.

Tudi optimistične napovedi glede okrevanja v naslednjem letu, kot ga predvidevajo vse domače in mednarodne inštitucije, so vse bolj iluzorne. Večina inštitucij namreč implicitno predpostavlja, da gre pri sedanji korona krizi za ponudbeni šok, povezan z zaprtjem dela domačega gospodarstva v vseh državah in posledično prekinitev mednarodnih oskrbovalnih verig. Takoj ko bo z zajezitvijo širitve virusa teh prekinitev konec, se bo gospodarska aktivnost vrnila v stare tire in gospodarstvo bo spet zacvetelo. Vendar so to iluzije (ni se težko strinjati s Stiglitzem). Iluzije zato, ker ne upoštevajo strani povpraševanja ter faktorja strahu in negotovosti. Ta dva faktorja sta namreč ključna za dinamiko povpraševanja. In okrevanje povpraševanja med potrošniki bo ključni dejavnik za okrevanje gospodarstva.

Naj to ponazorim z izsledki ene izmed študij. Ugledna ameriška ekonomista Austan Goolsbee in Chad Syverson sta v pravkar objavljeni študiji primerjala učinek vladnih ukrepov glede obveznega zaprtja posameznih gospodarskih dejavnosti in gibanja potrošnikov na podlagi sledenja njihovega mobilnega telefonoskega prometa na prodajo 2.25 milijonov podjetij. Ugotovila sta, da vladno zaprtje določenih dejavnosti lahko pojasni le majhen delček upada aktivnosti podjetij. Zaradi pandemije je namreč prišlo do spremembe obnašanja potrošnikov. Zaradi strahu pred okužbo so potrošniki zmanjšali frekvenco nakupov bolj, kot je bil vpliv vladnih dekretov na zaprtje gospodarstva. Hkrati pa so spremenili nakupne navade – začeli so se izogibati velikim trgovskim centrom in nakupovati v manjših trgovinah ter omejili nakupe zgolj na življenjsko bistvene dobrine in zmanjšali nakupe trajnih dobrin. In tudi po administrativnem odprtju gospodarstva, ko se je obseg fizične aktivnosti v zaprtih dejavnostih povrnil, se potrošnja ni povrnila v predkrizne tirnice in na staro raven.

Povsem podobne trende lahko gledamo tudi v drugih državah, čeprav uradni statistični podatki zaostajajo za okrog dva meseca. Čeprav je denimo gostinska in turistična ponudba formalno odprta in čeprav so meje formalno odprte, mnoga podjetja v tej dejavosti niso odprla vrat ali pa beležijo dramatičen upad povpraševanja. Upad nakupov trajnih potrošnih dobrin je upadel za dobro polovico bolj kot nakup ostalih proizvodov. Povpraševanje je in bo še nekaj časa ostalo depresivno.

Vse to pomeni, da bo ključ gospodarskega okrevanja v zmanjševanju negotovosti med ljudmi in v vladnem spodbujanju agregatnega povpraševanja. Sedanji ukrepi tako slovenske kot drugih vlad so se večinoma fokusirali zgolj na ohranitev delovnih mest. Vendar to še zdaleč ne bo dovolj. Če se želimo izogniti globoki depresiji, bo potrebno močno spodbuditi povpraševanje.

Slovenska vlada je naredila prvi tak ukrep z uvedbo turističnih bonov, kar pa je le kapljica v morje. Potrebno je uvesti druge ukrepe za kratkoročno in srednjeročno spodbujanje povpraševanja. Vlada mora uvesti predvsem naslednje ukrepe.

Prvi ukrep je začasna uvedba temeljnega državljanskega dohodka (100 evrov mesečno) z omejenim rokom veljavnosti in za porabo v Sloveniji. Tak trimesečni ukrep bi spodbudil doamčo porabo za dobtih 560 mio evrov in rast BDP za 1.2%. Dobra tretjina transferja bi se prek davkov povrnila nazaj v proračun.

Drug ukrep je subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije z denimo več kot 50% subvencijo EKO sklada. Temu mora slediti pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v prometno (železnice) in socialno infrastrukturo (šole, vrtci, bolnišnice) in energetske sanacije javnih stavb. Četrti ukrep je preusmeritev EU sredstev v sofinanciranje) gradnje zelenih lokalnih infrastrukturnih in komunalnih projektov s hitrimi učinki (v 2020-2021). S hitro izvedbo teh ukrepov lahko stabiliziramo zasebno povpraševanje in agregatno povpraševanje z javnimi investicijami dvignemo na predkrizno raven.

Danes imamo za razliko od let 2009-2012 to srečo, da je na voljo dovolj poceni ali celo zastonj denarja EU in ECB. Srečo imamo tudi v tem, da je denar EU namenjen za »usmerjeno okrevanje« prek spodbujanja investicij za zeleno energetsko tranzicijo, digitalizacijo in socialno pravični prehod:

(A) zelena transformacija (energetska sanacija stavb, prehod na obnovljive vire energije, čistejši transport (vključno z vlaganji v železnice in e-mobilnost),

(B) digitalizacija (nova omrežja (5G), povečanje konkurenčnosti v strateških tehnologijah itd.), in

(C) pravično in vključujoče okrevanje (sklad za zavarovanje za primer brezposelnosti itd.).

Za Slovenijo naj bi bilo v okviru Recovery and Resilience Facility (RRF; 560 mlr €) na voljo za 5.071 milijarde evrov, od tega:

  • 579 milijarde evrov nepovratnih sredstev
  • 492 milijarde evrov posojil.

Za črpanje teh sredstev je potreben program ukrepov vlade:

  1. ki bo hkrati slovenski program doseganja ciljev iz “zelenega dogovora”, in
  2. ki bo ustrezno razporedil vire iz RRF za doseganje kratkoročnega okrevanja gospodarstva in srednjeročne stabilnosti rasti.

Če k temu prištejete še za dobre 4 milijarde evrov »pandemskih sredstev« iz programa ECB za odkup slovenskih državnih obveznic z namenom spodbujanja okrevanja v času korona krize (in ki jh predvidoma nikoli ne bo treba vrniti), danes omejitev ni na strani pomanjkanja sredstev, pač pa izključno na strani ambicioznosti in sposobnosti vlade, da z ustrezno kombinacijo kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov spodbudi domače agregatno povpraševanje ter s tem okrevanje. In še več, s pravo kombinacijo ukrepov lahko slovensko gospodarstvo popelje stran od sedanjih srednjeročno ogroženih delovnih mest h kvalitetnejšim delovnim mestom prihodnosti.

Ta kriza je, čeprav nehote, priložnost za transformacijo slovenskega gospodarstva od sedanje zrele, vendar zastarele industrijske strukture, k delovnim mestom prihodnosti. Kar nas loči od tega, je za začetek predvsem ambicioznost vlade.

___________

* Krajša verzija je izvorno objavljena v Dnevniku

 

%d bloggers like this: