Jasmina Držanič

Prejšnji članek se je končal z vprašanjem od kod dobiti 25 milijonov za slovensko televizijsko produkcijo. Takole je mišljeno:

V ZMED-E je vpeljan inštitut sklada slovenske televizijske produkcije, in sicer (cit. iz teksta zakonskega predloga):

Ustanavlja se sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije, v katerem se bodo zbirali prispevki operaterjev v višini 3,5 eurov mesečno za vsakega naročnika njihovih storitev.

Torej, kaj je s tem mišljeno? Ali gre za obstoječe ponudnike televizijskih programov (Telekom, T-2, Telemach, A1 in lokalni ponudniki kabelske televizije), ki sedaj plačujejo za uporabo infrastrukture OE Oddajnikov in zvez RTVSLO? Ali gre za kaj drugega? Kaj to pomeni za ceno naročniških paketov? Iskanje razlage tega, kako dobiti 25 milijonov EUR za tole in kako bi se tak sklad upravljal, je neuspešno. Kje je kakšna analiza ali vsaj kolikor toliko korekten tabelaričrn izračun, koliko naj bi se iz tega nateklo?

Nadaljujte z branjem→

O tej pesmi ni treba nič povedati. Vsi smo odrasli ob njej in z njo, razen Iana Curtisa…

Nadaljujte z branjem→

Bili so časi, ko sem se po The Trinity Sessions album šel peljat z mojo staro, razpadajočo katro do Trsta. V žepu sem imel glih za ploščo. Bili so časi, ko bi se za glas Margo Timmins v Misguided Angel odpovedal tudi ženi. Bili so časi, ko sem si za desetletnico poroke nehote privoščil najdražji koncert v življenju, Cowboy Junkies v Hamburgu. Bili so časi, ko sem Margo varal z drugimi ženskami… Ne, nje pa res ne. Njej glasbeno nobena ni prišla blizu.

No, ampak Cowboy Junkies so začeli delati meni manj prijazno muziko. In tudi Margo se je postarala skupaj z nami.

Jasmina Držanič

Uvod in prikaz najbolj očitnih računskih napak, kjer je za 2,9 milijona EUR preveč ocenjenih prihrankov na proračun in nerazumljivih 25 milijonov EUR.

Po tem, ko je bilo objavljeno, da javna razprava o predlogih za spremembe medijske zakonodaje poteka do 15. 7. 2020, sem prebrala materijo in pripombe nanjo (7 gosto tipkanih strani) oddala 13. 7. 2020.  Kasneje je bilo odločeno, da bo javna razprava vendarle trajala do konca avgusta. V pričujoči seriji tekstov sem pripombe uredila tako, da so komentarji prilagojeni formatu bloga.

Ker je osnovni predmet poželenja zakonskega trojčka nacionalna televizija, moram tule povedati, da sem se večkrat spraševala (ta del leti na različne vodstvene ekipe na MK, ne zgolj na obstoječo), zakaj na Ministrstvu za kulturo ne uporabijo možnosti, da bi za to, kako vzpostaviti ekonomsko vzdržno poslovanje javne radiotelevizije, ki bo hkrati izvajala naloge, ki jih ima po zakonu, ne zaprosijo za pomoč direktorata za kulturo pri Evropski komisiji. Zakaj naš minister (imeli smo tudi ministrico) za kulturo (bodisi sam/a, bodisi v sodelovanju s še nekaj ministri za kulturo v velikostno primerljivih državah) ne zaprosi za instrument tehnične pomoči (Techical Assistance), za vzpostavljanje ekonomsko vzdržne javne radiotelevizije, ki bi izvajala naloge ki so v javnem nacionalnem interesu?

Nadaljujte z branjem→

Zdi se bolj kot nepogojevana socialna pomoč, saj je 500 dolarjev na mesec premalo za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Vendar je korak naprej in ukrep, ki pomaga mnogim, ki so v socialni in posledično psihološki stiski, da najdejo tla pod nogami. Predvsem pa je ukrep, ki v krizi najhitreje deluje – zagotavlja socialno varnost in večjo stabilnost agregatnega povpraševanja. Toda če želimo, da UTD postane res univerzalen, bo potrebno definirati davčne vire zanj, denimo davek na premoženje in dediščine, davek na internetne nakupe, dividende od visokotehnoloških podjetij itd.

Last October, a fire tore through the apartment complex in Stockton, California, where Laura Kidd-Plummer had lived for five years. Nearly a decade earlier, Kidd-Plummer, who will turn seventy this year, had retired from her job in the wardrobe department at the Oakland Coliseum, where she had worked for twenty-one years. She eventually moved to Stockton in search of cheaper rent. After the fire, she and her dog, Poopee, a Pomeranian-Yorkie mix, were left homeless. Ever since, she told me, “I’m just trying to keep my head above water.” She stayed in a motel for a couple of months, which was covered by insurance, and then with acquaintances. In May, she moved into a loft in North Stockton. She was able to make the deposit on the apartment using funds she has received as a participant in the Stockton Economic Empowerment Demonstration, or SEED, a basic-income pilot program that has provided unconditional cash transfers of five hundred dollars per month to individuals over the last year and a half.

Nadaljujte z branjem→

Moj izbor, seveda. Kriterij: užitek ob branju, ki se približa tistemu, ko iz koščka pršuta v ustih (brez ostale navlake) počasi sesaš žmohtni sok z okusom po kraškem vetru, soli in prekmurski koruzi. (*)

1. Dušan Hočevar
2. Blaž Ogorevc
3. Marcel Štefančič Jr.
4. Miha Mazzini
5. Ervin Hladnik Milharčič

Nadaljujte z branjem→

Tale Mazzinijeva kolumna mi še vedno odmeva v glavi. Malce zaradi genialnega naslova in seveda odličnega teksta, malce pa zaradi slabe vesti… Najbrž se vsi čutimo malce osramočeni pred ogledalom, ki nam ga je podstavill Mazzini. Toda spodbudil je spremembo. In če bi za vsako minuto pozornosti, ki je bodo otroci zaradi te kolumne dobili več, Mazzini dobil po 1 cent, bi močno obogatel.

Pravzaprav bi moral opaziti že zvoke, a priznam, nisem. Otrok je komuniciral z mamo, mama pa vračala z nekakšnimi “aha, da, aha,” bolj kot uradnik, ki ste ga zmotili sredi važnega opravila. Ko sem končno postal pozoren in ju pogledal, se je otrok v svojem privzdignjenem vozičku z rokami in obrazom, s celim telesom boril za mamino pozornost. Saj veste, nasmehi in mrščenja, grimase in razburjenje. Mama je odgovarjala, a nekako mimo – tako sem najprej pomislil –, z zamudo oziroma narobe.

Nekaj čudnega je bilo v tem prizoru in nisem doumel, dokler nisem vstal. Zaradi prekrižane noge nisem videl, da mama ne gleda dojenčka, marveč telefon, očitno zatopljena v globoko izmenjavo sporočil ali – glede na utripanje palca – pregledovanje Instagrama, in da je njeno odzivanje mešanica odzivov na zaslon in zelo malo na svojega potomca.

…

Tisto, čemur sem bil priča v parku, je bila ravno (spodletela) ura učenja. Otrok je iskal stik z materjo in ga občasno celo našel. Otrok pokaže žalost, mama pa se razveseli sporočila na telefonu. Otrok se prilagodi veselju, a mama je že pri naslednjem sporočilu. Nakar gre mama pregledovati družbena omrežja in hitro lista fotografije, obraz ji prekrije monotona zdolgočasenost, kar je edini odgovor, ki ga otrok dobi na cel niz svojih različnih čustvenih poskusov.

Učenje čustev v rani dobi je igra zrcaljenja med odraslim in otrokom. Tu pa so bili vpleteni trije. Mama je bila v zakonski zvezi z internetom, otrok pa je bil občasni ljubimec, s katerim si je popestrila dolgočasje vsakdana.

Nadaljujte z branjem→