Nemščina je lahko zelo lepa. Nežna. Poetična. Goethe. Heine. Kadar je seveda ne izgovarjajo Američani. Ali kadar ne služi kot mašilo v (slabih) porničih. Ali kot vzkliki v parizanskih filmih.

No, tak primer je Weckerjeva “Wenn der Sommer nicht mehr weit ist”, ki ima name podobno magično moč kot “I was born to love magic” Nicka Drakea. Dva odličneža iz vrste izumrlih trubadurjev.

Wenn der Sommer nicht mehr weit ist
Und der Himmel ein Opal
Weiß ich, dass das meine Zeit ist
Weil die Welt dann wei ein Weib ist
Und die Lust schmeckt nicht mehr schal

Wenn mein Ende nicht mehr weit ist
Ist der Anfang schon gemacht
Weil′s dann keine Kleinigkeit ist
Ob die Zeit vertane Zeit ist
Die man mit sich zugebracht

Odličen intervju z Ano Stanič, našo najboljšo specialistko za evropsko pravo, o realnosti evropskega odklopa od ruskega plina. Ana se, za razliko od kolegov ter uradne politike, spozna na pogodbeno pravo in prav zato lahko razmišlja izven uradnega političnega okvirja. Če povzamem, Ana pravi, da ni realno, da bi se EU države hitro odklopile od ruskega plina. Tudi če bi, bi pogodbena obveznost plačila distributerjev do Gazproma ostala, prav tako pogodbena obveznost dobave plina do odjemalcev plina.

Česar sicer ni v tem intervjuju: Ana dvomi, da bo Rusija letos jeseni enostransko prenehala z dobavami plina državam EU, ki spoštujejo dekret Putina glede plačil v rubljih. Hkrati pa miri, da Slovenija v primeru zaprtja Severnega toka ne bi bila prizadeta, ker dobiva glavnino plina prek Madžarske. Slednja pa je zelo pametno odigrala partijo v času teh nesmiselnih sankcij in z Rusijo sklenila dolgoročno pogodbo o dobavah plina ter zaklenila nizke cene plina. Le zakaj Slovenija ni ravnala enako?

Ambicija Evropske unije in zahodnih držav je, da bi v prihodnjih mesecih drastično zmanjšali odvisnost od ruskega plina. Je to ekonomsko in tehnološko izvedljivo?

Komisija je marca objavila, da bomo do konca tega leta zmanjšali uvoz za dve tretjini. To ni izvedljivo že na tehnološki ravni: na trgu ni dovolj drugega plina. Povečanje energetske učinkovitosti v enem letu je nerealno. Nerealen je tudi plan povečanja obnovljivih virov. Pa tudi s praktičnega vidika ne, saj je EU že do zdaj uvozila tretjino letne količine ruskega plina, kar pomeni, da bi zdaj morali do konca leta prekiniti vse bodoče nabave. Nihče pa ni naredil dejanskih ekonomskih izračunov, kaj bi to pomenilo za evropsko industrijo, saj so že zdaj cene plina in drugih energentov visoke. Do zdaj so se s temi izračuni največ ukvarjali v nemški industriji in v think tankih ter ocenjujejo, da bi takšna poteza pomenila ekonomski polom.

Nadaljujte z branjem→

Javnost se je glede pogleda na rusko posredovanje v Ukrajini večinoma razdelila na dva tabora – na pravičnike in na realiste. Medtem ko realisti pri presoji situacije upoštevajo zgodovinski in politični kontekst, ki je privedel do vojne, ter širše geopolitične in gospodarske posledice dolgotrajne vojne, pa pravičniki krivdo absolutno obesijo na imperialista Putina. S čimer je zanje zadeva končana.

Tudi evropski politiki so se skorajda enoglasno, če zanemarimo Viktorja Orbana, opredelili za pravičniško narativo. Ruski predsednik Vladimir Putin je napadel suvereno sosednjo državo, za kar mora biti Rusija kaznovana. S totalnim kaznovanjem ruskega gospodarstva, oligarhov, prebivalstva, športnikov in umetnikov je treba Rusiji povzročiti tolikšno bolečino, da bo prenehala s svojo agresijo v Ukrajini.

Nadaljujte z branjem→

George Friedman leta 2015 na Chicago Council on Global Affairs

Drago Pavšelj

Revija Bild je 6.7.2022 objavila zaskrbljenost nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka iz vrst zelenih, da se načrt, kako vsaj delno nadomestiti dobave zemeljskega plina iz Rusije z dobavami LNG, začenja krhati. Nameravali so nadomestiti 13 milijard m3 plina z dobavami LNG, vendar so »ugotovili«, da Nemčija nima flote tankerjev. Okrog 500 tankerjev, ki po svetu prevažajo LNG, pa je zasedenih z dobavami drugim porabnikom po svetu na osnovi dolgoročnih pogodb. Poleg tega zaradi nastale krize narašča povpraševanje po LNG. Pri čemer je potrebno poudariti, da Nemčija na leto uvozi 150 milijard m3 plina, od tega so ga iz Rusije uvozili skoraj 90 milijard m3.

Jaz, navaden državljan iz druge države, sem že v začetku aprila zaznal ta problem in ga podkrepil s številkami.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Konec februarja je Statistični urad Republike Slovenije objavil prve rezultate o lanski gospodarski aktivnosti. Po njihovih izračunih je BDP v preteklem letu realno porastel kar za 8,1 % glede na leto poprej, kar je tudi precej preseglo napovedi vseh institucij, ki ocenjujejo gospodarska gibanja. Seveda gibanje BDP ne odraža vseh vidikov blagostanja prebivalcev, a vseeno ostaja najpomembnejši kazalec razvitosti države saj ima prebivalstvo v državah z višjim BDP imajo praviloma tudi višji življenjski standard. Višja ustvarjena dodana vrednost v državi omogoča večini ljudi tudi višje dohodke, posebno če je distribucija teh dohodkov enakomernejša, kar za Slovenijo vsekakor velja (Slovenija se uvršča med države z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti na svetu).

Pred dnevi pa smo dobili tudi podatke o lanskem poslovanju gospodarskih družb v državi, ki pa kažejo še ugodnejšo sliko gospodarske aktivnosti. Dodana vrednost, ki jo ustvari podjetniški sektor predstavlja okoli 60 % skupne dodane vrednosti v BDP in ker ti podatki temeljijo na bilančnih podatkih vseh skoraj 70 tisoč gospodarskih družb so tudi bolj zanesljivi. Prvi izračun BDP je rezultat zelo kompleksnega in zahtevnega preračunavanja različnih podatkov, zaradi česar se prve objave v začetku leta kasneje vedno dopolnijo in korigirajo. Podatki o poslovanju gospodarskih družb namreč kažejo, da bi lahko bila gospodarska rast lani celo še za kaki dve odstotni točki višja.

Nadaljujte z branjem→

Obvezno poslušanje: Profesor John Mearsheimer v predavanju 16. junija letos o vzrokih in posledicah vojne v Ukrajini. Izjemna kronološka in geopolitična analiza vzrokov, ki so privedli do vojne. Profesor Mearscheimer je redek žarek razuma in intelektualne poštenosti v tej dominantni, enoglasni narativi, ki so nam jo (ponovno) podtaknile ZDA.

Drago Pavšelj

Namesto, da se na sestanku G7 norčujejo iz Putina in razpravljajo o tem ali naj se slečejo do pasu, bi morali evropski politiki iskati izhod iz nastale krize. Vse to dogajanje je dejansko distopija, ki jo živimo danes in bomo jutri, najkasneje pa to zimo v nesluteni krizi, kakršne ni doživelo nekaj generacij evropskih državljanov.

Napovedi nadaljevanja ponovnega prerazdeljevanja geostrateških interesov velikih, so izjemno črnoglede. Maske so padle in sedaj ni več dileme, da gre za več kot samo »posebno operacijo« v Ukrajini za zaščito ruske manjšine. Gre za vojno med ZDA in Rusijo, v kateri umirajo za interese ZDA predvsem Ukrajinci in seveda tudi Rusi, ostali koristni idioti, predvsem državljani Evrope in tudi nerazvitega sveta, pa bomo dolga leta trpeli posledice.

Nadaljujte z branjem→