Naslovna ugotovitev je itak že standardna in znana že dolgo časa. Zadnji tak dogodek v seriji na znanosti in podatkih temelječih napačnih napovedi je včeraj populariziral Branko Milanović. Pokazal je, kako močno je zgrešila napoved avtorjev iz  John Hopkins University, ki so oktobra 2019 z velikim pompom objavili World Health Preparedness Report in v okviru njega Global Health Security (GHS) Index. Ta GHS indeks je bil skonstruiran na podlagi kompleksnega seta indikatorjev po državah in naj bi pokazal, katere države so najbolje pripravljene na epidemijo. Na vrhu najbolje pripravljenih držav so se znašle ZDA, V. Britanija in Nizozemska.

It claimed to study the degree of readiness to confront epidemics country-by-country. In a report of 324 pages (in addition to a Website that allows one to explore individual countries), the authors used six dimensions (or categories) to assess countries’ overall preparedness: prevention of the emergence of pathogens, early detection, rapid response, robustness of the health system, commitment to improving national health capacity, and overall (country’s) risk environment. The six categories themselves were built from 34 indicators, 85 subindicators and 140 questions. The authors then combined these six dimensions into an overall score, the index of Global Health Security (GHS).

Nadaljujte z branjem→

Zabaven španski film 4L o avanturi s katrco čez afriško puščavo (najdete ga na Netflixu) me je presenetil predvsem z dobro muziko. Soundtrack za film je prispevala španska folk skupina Pajaro Sunrise okrog Yurija Mendeza Barriosa (album “Man of Many Faces”). Res dober album, vse na temo vožnje kot načina življenja, bega, izgubljanja, iskanja… Meni najljubši sta Drive on in Train. Polepšali so mi ta začetek vikenda.

Nadaljujte z branjem→

Janet Yellen, nova finančna ministrica v Bidenovi administraciji (prej dolgo časa v Boardu Fed, en mandat predsednica Fed, sicer pa žena nobelovca za ekonomijo Georga Ackerlofa) se je morala hitro odzvati na vprašanja glede “zastrašujočega povečanega” javnega dolga ZDA v času pandemije ter načrtovanega Bidenovega stimulus programa v višini 1,900 milijard dolarjev. Yellenova je seveda povedala, da visoki dolgovi seveda niso v redu, …vendar pa so, v skladu s tradicionalno makroekonomijo, pomembni stroški servisiranja dolga.

In če so obrestne mere nizke oziroma izjemno nizke, potem je problem servisiranja visokega dolga manj pomemben. Danes ZDA plačujejo enak delež BDP za servisiranje dolga kot leta 2008, čeprav se je delež dolga v BDP podvojil. Yellenova pravi, da se je namesto na dolg treba fokusirati na stroške servisiranja dolga in donos, ki ga bo ta dolg ustvaril (torej v skladu z makroekonomsko enačbo, da se dolg glede na BDP zmanjšuje, dokler je gospodarska rast višja od obresti (g > r)) in da je zdaj čas, da gre ameriška vlada “Big” v javne naložbe.

Nadaljujte z branjem→

Ko je oktobra lani potekalo redno letno srečanje dveh glavnih globalnih inštitucij, IMF in Svetovne banke, je Financial Times glavna sporočila s srečanja zapakiral pod naslovom “Teden, ko so uradno pokopali doktrino varčevanja“. Po petih desetletjih je doktrino fiskalne vzdržnosti uradno zamenjala doktrina fiskalnega aktivizma.

Obe organizaciji sta začeli države članice spodbujati, naj namesto fiskalne previdnosti in vzdržnosti začnejo fiskalno spodbujati svoja gospodarstva in prebivalstvo. Naj se države zadolžujejo, in naj ta denar investirajo, razdelijo podjetjem ali posameznikom. Naj se gradi in troši, kolikor je možno. Seveda s ciljem čim hitrejšega izhoda iz sedanje pandemske recesije.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Raziskovalna novinarka Anja Hreščak je v svoji kolumni v Dnevniku v sredo 20.1. 2021 lepo opisala dogajanje v Rogu, kar smo lahko državljani pravne in socialne države Slovenije, nato tudi videli na vseh poročilih javne TV Slovenije. Lucidni dolgoletni novinar Ervin Hladnik- Milharčič je nato dogajanje V Rogu in temu podobne dogodke, ki so v Sloveniji čedalje pogostejši opisal kot maksimalno zastraševanje, na katerega se ne smemo navaditi, ker takšno ravnanje ni normalno.

V sredo 20. 1. 2021 je na Odmevih TV Slovenije poslanka Nataša Sukič lepo razložila nedopustnost posega policije in varnostne službe Valida, ki so po naročilu MOL brutalno izvedli deložacijo posestnikov Roga. Nemara ne vem vsega, a ocenjujem, da Anja Hreščak, Ervin Hladnik Milharčič in Nataša Sukič pri svojih ocenah brutalnega izgona uporabnikov Roga niso vedeli, kaj določa 310. čl. KZ RS v kaznivem dejanju » Samovoljnost«.

Nadaljujte z branjem→

Posvetovalna skupina koalicije KUL za Covid-19

Po dvanajstih tednih zaprtja javnega življenja je več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni, kar se kaže med drugim v visokem številu bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Očitno je, da zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb, ne na delovnih mestih ne v družinah. To pomeni, da ukrepi, kot so omejitev gibanja med občinami in regijami, omejitev izhoda med 21. in 6. uro, zaprtje vrtcev in šol, zaprtje vseh trgovin z nenujnimi proizvodi, omejitev javnega prevoza, nošenje mask na prostem, ne delujejo. Ob tem, da ti ukrepi očitno niso imeli učinka na zmanjšanje števila okužb, pa ustvarjajo »pandemsko utrujenost« in nepripravljenost prebivalcev, da sledijo nesmiselnim ukrepom, ki načenjajo princip enakosti.

Prav tako pa pristojni nimajo nobenega odgovora, zakaj ukrepi v Sloveniji ne delujejo – za razliko od ostalih držav v Evropi, tudi sosednjih, kjer so kljub bistveno milejšim ukrepom uspeli hitro znižati pojavnost okužb in jo držijo na nizki ravni.

Država ni klinika in celotne populacije ni mogoče obravnavati kot bolnikov. Ob tako močni razširjenosti virusa doma in v drugih državah virusa ni mogoče izkoreniniti, potrebno se je naučiti živeti z njim in izvajati ukrepe, ki povzročajo najmanjše družbene in ekonomske stroške ter negativne posledice na javno zdravje.

Akcijski načrt prinaša spremembo strategije.

Temelji na dejstvu, da ni smiselno nadaljevati s sedanjimi ukrepi ali jih še okrepiti (denimo z omejitvijo radija gibanja), ker bo to samo še povečalo odpor med prebivalstvom, ne bo pa vplivalo na umiritev širjenja epidemije. Hkrati pa trenutni ukrepi povzročajo nepopravljivo škodo ljudem (zaradi omejevanja dostopa do učinkovitega izobraževanja in zdravstvenih storitev), vplivajo na javno zdravje (na psihofizično zdravje ljudi in zaradi neizvajanja nenujnih zdravstvenih storitev) ter povzročajo ekonomsko škodo (zaradi izgube delovnih mest in dodatnega zadolževanja države za financiranje subvencij gospodarstvu za zmanjševanje škode, ki nastaja zaradi nepotrebnega zaprtja vrste dejavnosti).

Strategija temelji na nadzorovanem odpiranju javnega življenja ob izvajanju splošnih in posebnih ukrepov, ki slonijo na znanstvenih dokazih: z odpiranjem vrtcev, šol in gospodarskih dejavnosti ter ukinitvijo omejitev gibanja med občinami, regijami in v nočnem času. Pri tem bodo poleg cepljenja upoštevani vsi protokoli zaščitnega ravnanja v izobraževalnem procesu, pri varnem opravljanju storitvenih in prozvodnih dejavnosti ter v športnih aktivnostih in rekreaciji.

V primeru lokalnih izbruhov okužb strategija predvideva začasno lokalno zaprtje določene geografske enote, vendar le na podlagi ocene razmer in tveganj.

Spremembo strategije omogoča tudi začetek cepljenja ranljivih skupin prebivalstva ter posameznih profilov zaposlenih, ključnih za delovanje vseh sistemov države.

Nadaljujte z branjem→

Uvedba mobilne širokopasovne povezave pete generacije 5G prinaša potencialno revolucijo v organizacijo proizvodnje, potrošnje, sodobnega načina življenja in poslovne modele prihodnosti. V posebni analizi (*) smo s soavtorji ocenili pomen 5G tehnologije za prihodnji razvoj in ovrednotili potencialne učinke morebitne izključitve podjetja Huawei s seznama potencialnih ponudnikov 5G opreme na slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju je najprej podan povzetek prednosti 5G tehnologije, nato pa še povzetek potencialnih učinkov na slovensko gospodarstvo v primeru omejevanja konkurence.

Prednosti 5G tehnologije

Tehnologija 5G nedvoumno odpira številne nove poslovne priložnosti, uporabne za modele poslovanja med podjetji, med podjetji in potrošniki in med podjetji in vladami, zaradi izboljšane učinkovitosti, prilagodljivosti in individualizacije. Pomembno je poudariti, da tehnologija 5G, v primerjavi s predhodnimi tehnologijami, prinaša revolucionarne in razločevalne spremembe.

Tabela: Potencialna uporabnost 5G tehnologije

Vir: Oxford Economics, 2019

Nadaljujte z branjem→

Tokrat blog v obliki TW threada.

WHO je pravkar (20/21 januar 2021) spremenila navodila glede interpretacije pozitivnih PCR testov. Zelo po domače: pozitivni test v primeru osebe brez simptomov okužbe se ne šteje kot pozitivni, potreben je še en test in upoštevanje kliničnih znakov ter celotnega konteksta in zgodovine pacienta.

To je (lahko) popolni game changer.

Nadaljujte z branjem→

Drugi val epidemije z zaprtji javnega življenja širom Evrope je napovedoval, da bo najverjetneje prišlo do krize z dvojnim dnom (kriza v obliki črke W). Zadnji podatki kažejo, da morda temu ne bo tako. Čeprav indikator gospodarske klime (na podlagi ankete) kaže velik upad optimizma (celo za 14% v novembru in 10% v decembru), pa kazalec porabe električne energije v gospodarstvu kaže za zadnja dva meseca lani upad le za 3.4 do 4.6% glede na ista meseca v 2019. Podobno kažeta podatka o obsegu prodaje industrijskih izdelkov (novembra je zaostajal za manj kot 1% glede na isti mesec 2019) in o obsegu prodaje v poslovnih storitvenih panogah (podatek je le do oktobra, ko je za lanskim zaostajal za 4.6%). Kljub lockdownu so torej podjetja v industriji in poslovnih storitvah bolj aktivna kot kažejo ankete glede optimizma.

Nadaljujte z branjem→