Se spomnite začetka epidemije virusa Covid-19, ko so ob rasti okužb v razvitih državah številne mednarodne organizacije izražale bojazen, kako hude učinke bo ta okužba imela šele v državah razvoju, kjer so zdravstveni sistemi podhranjeni (svarilo OZN, strahovi IMF in Svetovne banke itd.). V resnici pa do napovedane katastrofe ni prišlo. Do resnejšega izbruha virusa je prišlo sredi (našega) poletja v Braziliji in Južni Afriki, vendar s številkami med 150 in 200 primerov na milijon prebivalcev, v Argentini pa med avgustom in koncem oktobra (vendar največ do 350 primerov na milijon prebivalcev). To so številke, ki so bistveno nižje od evropskih (med 600 in 1,200 primerov / milijon preb.).

Nadaljujte z branjem→

Tole potrjuje mojo včerajšnjo tezo, da je za počasno cepljenje v EU državah in za zaostajanje za V. Britanijo kriva predvsem pozna odobritev cepiva s strani EMA (2 tedna za Britanijo). Seveda pa tudi omejene tedenske dobave cepiva, na katere je pristala Evropska komisija, ne omogočajo, da bi EU države lahko morda kasneje dohitele Britanijo glede stopnje precepljenosti.

Ni kaj, v tem segmentu je britanska vlada izkoristila svojo novo suverenost in prehitela EU. Ta dva tedna zamika v odobritvi cepiva in počasnejši roll-out cepljenja v EU lahko pomenita (po nepotrebnem) nekaj deset tisoč več mrtvih v EU, hkrati pa tudi počasnejšo dinamiko odpiranja in večji upad gospodarske aktivnosti v prvi polovicci 2021.

Nadaljujte z branjem→

Nobelovec Angus Deaton v novi študiji na glavo obrne popularno prepričanje, da se je globalna neenakost zaradi Covid-19 povečala, ker naj bi se dohodki držav razvoju bolj zmanjšali. Velja obratno, razvite države so bile kljub boljšemu zdravstvenemu sistemu bolj prizadete s korono – relativno več mertvih in večji padec BDP. Tehtana globalna neenakost (z velikostjo držav) se je sicer res povečala, vendar zato, ker se je Kitajska odlepila od ostalih manj razvitih držav.

Ta korona kriza bo, v povezavi s protekcionizmom, ki so ga zagnale razvite državev obupu pred zaščito svojega tehnološkega zaostajanja, močno spremenila svet. Vendar se s krajšanjem oskrbovalnih verig in z vračanjem proizvodnje nazaj bližje domu zahodnim državam odpirajo možnosti industrijske renesanse. Če bo to povezano z višjimi plačami, bo to za seboj potegnilo tudi večje povpraševanje srednjega sloja, s tem pa višjo rast. Nadaljujte z branjem→

…na odprtje šol, dejavnosti, trgovin, …, predvsem pa glav vladajočih.

Nadaljujte z branjem→

Švedska agencija za javno zdravje je naredila primerjalno študijo, ali je ohranitev odprtih šol v prvem valu epidemije na Švedskem imelo posledice na močnejšo širitev epidemije kot na Finskem, ki je šole zaprla sredi marca. Študija ugotavlja, da zaradi odprtih šol na Švedskem ni prišlo do značilno večjega porasta okužb med mladimi kot na Finskem in ugotavlja, da je negativne družbene učinke zaprtja šol treba pretehtati v luči morebitnih pozitivnih učinkov, ki bi jih zapertje lahko prineslo. Glavni sklepi študije:

• Zapiranje šol ni imelo merljivega učinka na število primerov covid-19 med otroki.
• Otroci niso glavna rizična skupina za bolezen covid-19 in se zdi, da imajo z vidika prenosa manj pomembno vlogo, čeprav so bolj potrebni bolj aktiven nadzor in posebne študije, kot so študije prenosa bolezni v šoli in gospodinjstvu.
• Negativne učinke zaprtja šol je treba pretehtati glede na morebitne pozitivne posredne učinke, ki bi jih lahko imelo na ublažitev pandemije covid-19.

Zapiranje šol se torej zdi nesmiselna strategija, sploh dolgotrajnejše zapiranje, če so mladi manj podvrženi okužbi in če niso pomemben dejavnik v širjenju okužbe. Negativni dolgoročni učinki zaprtja šol na znanje (in možnosti v življenju) in na psihofizično zdravje otrok so namreč lahko neprimerljivo višji od morebitnih učinkov zaviranja širitve okužbe prek šol. Drugače rečeno, morebitni “zdravilni učinek” zapiranja je šol lahko povzroči neprimerljivo višjo družbeno škodo.

Za tiste, ki jim je bližje slovenščina, sploh pa za razumevanje medicinskih in mikrobioloških izrazov, podajam povezavo še na slovenski prevod recenzijskega poročila spornega Corman-Drosten et al (2020) članka, dostopnega strani slovenskizdravniki.si. Kot sem že objavil, skupina 22 znanstvenikov, med njimi tudi Kevin McKernan, dobitnik nagrade za patent, vezan na PCR test (Univerza Emory, vodja oddelka za medicinsko genomiko, ustanovitelj sekvencioniranja pri WIBR / MIT v človeškem genoma projektu, izumitelj SOLiD sekvence, nagrajen za patent vezan na PCR, izolacijo DNA in sekvencioniranje, ZDA), zaradi najmanj 10 velikih napak zahteva umik spornega Corman-Drosten et al (2020) članka, ki je ustoličil sporni način ugotavljanja okužb s Covid-19 prek PCR testiranja. Posledica ustoličene sporne metodologije je, da bi lahko bilo med 80% in 97% potrjenih okužb “lažno pozitivnih”.

Spodaj je uvod in navedenih 10 napak, celoten slovenski prevod Recenzijskega poročila pa najdete na omenjeni spletni strani.

Jedro spora je dejstvo, da so izumitelji RT-PCR testa, ki se na široko uporablja, objavili navodila, kako testirati za SARS-CoV-2, “ne da bi imeli na voljo virusni material”, če uporabimo njihove besede. Namesto tega navodila temeljijo na kitajski znanstvenikovi genetski sekvenci, objavljeni na internetu.

Članek z naslovom “Detection of 2019 novel coronavirus (2019-nCoV) by real-time PCR” (Povezava do članka) je bil objavljen 24 ur po tem, ko je bil poslan v revijo Eurosurveillance, brez strokovne presoje (peer review). Naslov “članek Corman-Drosten” je dobil po obeh glavnih avtorjih, Christianu Drostenu in Victorju Cormanu. Prinaša navodila za Covid-19 diagnostični test, ki je bil sprejet kot standard za testiranje preko WHO in nenadoma razširjen in uporabljen po svetu.

Nemški znanstvenik Christian Drosten je sodeloval tudi pri odkritju SARS koronavirusa in razvil testiranje zanj leta 2003. Je vodja oddelka za virologijo na inštitutu Charite v Berlinu in vodja skupine znastvenikov v Evropi in Hong Kongu. Odzval se je takoj, ko so se pojavila poročila o primerih bolezni izven Wuhana decembra 2019. Članek je bil oddan 21. januarja 2020 in v reviji Eurosurveillance objavljen 23. januarja 2020 ter preko WHO takoj sprejet kot standard za mednarodno testiranje.

V srhljivih mesecih, ki so sledili, je prišlo do zapiranja držav (lockdown), ekonomskega kolapsa, zapiranja šol in splošne panike. Le peščica je bila seznanjena z veliko količino spornih dejstev v članku, ki je tragično pripomogel do testiranja, ki bi lahko prispevalo med 80 do 97 % lažno pozitivnih rezultatov.

Skupina dvaindvajsetih znanstvenikov je 30. novembra 2020 napisala pismo, v katerem so zahtevali, da se članek Corman-Drosten umakne, (Povezava do pisma) ob tem pa oddali poročilo, v katerem so podali mnenje o desetih kritičnih napakah, ki so jih poimenovali “fatalne”. Nadaljujte z branjem→

Takšen sklep naredi Wolfgang Munchau (glejte spodaj), ki pravi, da se je v želji po nizki ceni cepiv Evropska komisija (EK) odpovedala hitrejšim dobavam cepiva. EK je namreč vsaj dve cepivi nabavila za 24% do 45% ceneje kot ZDA. Munchau špekulira, da zaradi tega EU države dobivajo cepiva počasneje, ker pač farmacevti hitreje dobavljajo tistim, ki so si z višjo ceno zagotovili prioritetne dobave.

Čeprav podatki načeloma potrjujejo, da je obseg cepljenja v Britaniji za faktor 5 (5-krat več oziroma za ca. 400% več) večji kot v EU državah, v ZDA pa za faktor 3 večji (glejte spodnjo sliko), pa se ne strinjam nujno s samo poanto Munchaua, da so za to krive prevsem skupne nabave v EU. Lahko da skupne nabave cepiva imajo določen vpliv na počasnejši potek cepljenja, vendar pa menim, da je še bolj pomemben dejavnik bila pozna odobritev cepiva za uporabo s strani Evropske agencije za zdravila (EMA). Nekatere ne-EU države, kot so ZDA in V. Britanija ter predvsem rekorder Izrael, so pač cepiva prej odobrile in tudi nekaj tednov prej začele s cepljenjem. Je pa res, da se razlike v času glede na Britanijo in ZDA močno povečujejo, kar govori v prid relativno manjšim dobavam cepiva EU državam.

Na drugi strani imate Madžarsko, ki je izbrala svojo pot in samostojno naročila cepiva tudi izven EU dobav (nakup ruskega in kitajskega cepiva), vendar pa potek cepljenja tam ni nič hitrejši.  Madžarska je celo na spodnji meji EU držav po stopnji cepljenja na 100 tisoč prebivalcev.

EK se je torej v trilemi med hitrostjo, ceno in varnostjo cepiva odločila za stranico trikotnika, ki jo definirata nizka cena in večja varnost cepiva (kasnejša odobritev). Bo zaradi te odločitve, kot pravi Munchau, po nepotrebnem umrlo nekaj deset tisoč ljudi več? O tem bo povedala več zgodovina, čeprav je tovrstne stvari težko dokazovati, saj nimamo counterfactual (dobre kontrolne skupine).

Nadaljujte z branjem→

Ta teden sem že objavil zahtevo skupine znanstvenikov zaradi 10 velikih napak zahtevala umik objave raziskave Corman-Drosten et al (2020), ki je ustoličila PCR test kot metodo ugotavljanja okužbe z virusom SARS-CoV-2. Pred dvema tednoma je ta skupina znanstvenikov objavila še dodatek k svojemu pregledu Corman-Drosten et al (2020) metodologije na osnovi pregleda 20 wet-lab študij. Sklep glede spornosti Corman-Drosten et al metodologije se je s tem še dodatno okrepil.

We present 20 scientific publications providing ‘wet lab’ evidence of the performance of the Corman et al. PCR protocol. Of those, 17 found problems with incorrect primer design (mismatches, dimer formation, melting temperature) in the SARS-CoV-2 specific “confirmatory” test named RdRp-PCR for “RNA-dependent RNA-polymerase” or the E-gene assay.

These documented problems include:

• • Documented primer dimers and False Positives in non-template controls (NTCs)
  • Documented poor sensitivity and False Negatives compared to other assays
  • No internal control to normalize the sample preparation variability and its impact on viral load estimation
  • No defined Ct for calling samples “Positive cases”
  • Poorly documented positive controls and sequences used in their study

Conclusion:

We believe the references provided in this addendum itemize the scientific consensus evident in the literature regarding the flaws in the original PCR detection method for SARs-CoV-2 published by Corman et al.. Further, since several important flaws were published in peer-reviewed journals, the lack of correction of the original PCR protocol by either Eurosurveillance or as an update in the Charité-WHO protocol brings into question the scientific integrity of the authors of Corman et al. These references settle any remaining debate that the Corman et al. manuscript should be retracted on technical grounds alone. The rapidity of the peer-review and conflicts of interest are even more troubling.

Nadaljujte z branjem→

Danes se ZDA niti ne prevarjajo več, da so začele novo hladno vojno, 30 let po koncu prve je Sovjetsko zvezo zamenjala Kitajska kot ameriški državni sovražnik številka 1. Tudi v tej vojni se bitka ne bije na vojaškem polju, pač pa na polju tehnologije in vojaške opreme. Pred šestimi desetletji je potekala v vesoljskih in jedrskih tehnologijah, tokrat na področju telekomunikacijske tehnologije in softverja za kibernetsko vojskovanje.

ZDA po tekočem traku na črno listo postavljajo kitajska podjetja. Začelo se je s Huaweijem, zdaj je na spisku že več kot 60 kitajskih podjetij. Argumentacija je grožnja nacionalni varnosti:

As we have restricted [Huawei’s] access to U.S. technology, Huawei and its affiliates have worked through third parties to harness U.S. technology in a manner that undermines U.S. national security and foreign policy interests. This multi-pronged action demonstrates our continuing commitment to impeding Huawei’s ability to do so. – US Commerce Secretary Wilbur Ross

Argumentacija je skoraj na las podobna tisti iz leta 1962, ko je ameriški predsednik Kennedy izdal Trade Expansion Act, s katerim je dobil pooblastila za uvedbo carin na uvoz proizvodov iz nezaželenih držav (“if an article is being imported into the United States in such quantities or under such circumstances as to threaten or impair the national security“) ter pooblastila za pogajanja z zahodnimi državami, s katerimi bi okrepili medsebojno trgovino in preprečili izvoz in uvoz tehnološke opreme iz Rusije.

Nadaljujte z branjem→

Coldplay mi sicer vse od drugega albuma naprej niso več kaj prida všeč, torej 18+ let (čeprav so boljši od podvprečja v tem žanru), ampak v Jordanijo pa bi z velikim užitkom spet šel (Jordanija je meni najbolj znosna arabska država, država s prosvetljenim vodstvom). Kombinacija obojega tudi ne bi bila neznosna, pa čeprav Coldplay tukaj dokaj ponesrečeno poskušajo kopirati Pink Floyde v Pompejih.