Bine Kordež

Za razliko od prejšnje krize, ko se je reševalo predvsem bančni sistem[1], vodijo tokrat države popolnoma drugačno politiko reševanja nastale situacije. Za pokrivanje izpada dohodkov podjetniškega sektorja in posameznikov vse države namenjajo ogromna finančna sredstva in s tem zagotavljajo ohranjanje zaposle  anosti, preprečujejo propadanja podjetij ter nadomeščajo zmanjšanje prejemkov prebivalstvu. Zbiranje napovedi vlad o različnih oblikah pomoči kaže, da se skupni zneski gibljejo tudi do 30 % ali 40 % BDP, čeprav gre pri teh zneskih v veliki meri za garancije in poroštvene sheme, ki neposredno ne obremenjujejo javnih financ. Dodatno pa gre seveda za napovedi, ki imajo večkrat tudi “promocijski” vidik in realizacija je potem lahko drugačna. Tipičen primer je naša garancijska shema, ki se je razglašala kot 2-milijardna pomoč gospodarstvu, do sedaj pa je bila izkoriščena le v nekaj deset milijonih evrov.

Nadaljujte z branjem→

• Reconsideration of Fiscal Policy: A Comment – James K. Galbraith
• Central Banking’s Green Mission – Mazzucato , Ryan-Collins & Voldsgaard
• The Costs of Merkel’s Surrender to Hungarian and Polish Extortion – George Soros
• How Orbán played Germany, Europe’s great power – Panyi Szabolcs
• Merkel’s Last Chance – Jan-Werner Mueller
• The pandemic could give way to an era of rapid productivity growth – The Economist
• Ranking the effectiveness of worldwide COVID-19 government interventions – Niels Haug et al
• The FDA-approved drug ivermectin inhibits the replication of SARS-CoV-2invitro – Leon Caly et al
• A concise summary of the scientific review on ivermectin above – FLCCC

Brez komentarja, samo v vednost. Spodaj je pregled rezultatov zadnjih znanstvenih raziskav na temo učinkovitosti ivermectina in njihov povzetek. Rad bi slišal mnenje slovenske stroke na ta pregled.

Appearing as a witness Tuesday morning before the Senate Committee on Homeland Security and Governmental Affairs—which held a hearing on “Early Outpatient Treatment: An Essential Part of a COVID-19 Solution”— Dr. Pierre Kory, President of the Frontline COVID-19 Critical Care Alliance (FLCCC), called for the government to swiftly review the already expansive and still rapidly emerging medical evidence on Ivermectin.

The data shows the ability of the drug Ivermectin to prevent COVID-19, to keep those with early symptoms from progressing to the hyper-inflammatory phase of the disease, and even to help critically ill patients recover.

Dr. Kory testified that Ivermectin is effectively a “miracle drug” against COVID-19 and called upon the government’s medical authorities—the NIH, CDC, and FDA—to urgently review the latest data and then issue guidelines for physicians, nurse-practitioners, and physician assistants to prescribe Ivermectin for COVID-19.

.

• Our comprehensive review of the emerging evidence for Ivermectin use in our I-MASK+ protocol (PDF, continuously updated)
• A concise summary of the scientific review on ivermectin above (PDF, continuously updated)
• I-MASK+ Prophylaxis & Early Outpatient Treatment Protocol for COVID-19
• Dr. Paul Marik’s comprehensive meta-analysis of COVID-19 therapeutics (PDF)
• An introductory video explaining the review on Ivermectin by Dr. Pierre Kory (Vimeo)
• Dr. Paul Marik’s recent lecture on I-MASK+ (YouTube)
• Invited Grand Rounds Lecture on ivermectin by Pierre Kory (YouTube)

To, da likvidnostna shema, ki jo je vlada sprejela aprila v okviru Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ne deluje, je razvidno iz aviona. Shema je zaradi neoperativnosti zaživela šele julija. Konec julija je višina izdanih poroštev za sklenjene odloge plačil kreditnih obveznosti znašala 54.9 milijona evrov, do konca avgusta pa se je vrednost odobrenih poroštev povečala na 76 mio evrov (3% predvidenega obsega poroštev). Do konca oktobra pa se je vrednost odobrenih poroštev ponovno zmanjšala na manj kot 50 mio evrov, tako da je bilo izkoriščeno za manj kot 2.5% predvidenega obsega poroštev. Ali drugače rečeno, na voljo je bilo še za 1.950.276.723,79 evrov poroštev, do katerih pa podjetja ne morejo priti.

Toda to, da likvidnostna shema, kot jo je sprejela slovenska vlada, ne bo delovala, je bilo jasno že ob sprejemu sheme. Že pred sprejemom sheme, sredi aprila, je Gospodarska zbornica Slovenije namenila kritiko načrtovani vladni shemi s seznamom predlogov za njeno izboljšanje (več spodaj). Slovenska pravnica Ana Stanič iz pravne pisarne EA Law v Londonu je sredi maja pripravila Pravno mnenje o sprejetih ukrepih slovenske državne pomoči v času Covid-19, kjer med drugim analizirala tudi neobičajno restriktivne pogoje, ki jih je vlada postavila v zakonu in ki odstopajo od Začasnega okvira Evropske komisije za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (20. marec 2020). Tako pravi:

Nadaljujte z branjem→

Član vladne Lahovnikove skupine Igor Masten je na Twitterju kritiziral predloge KUL koalicije za to, da likvidnostna shema za pomoč podjetjem postane privlačna, operativna in učinkovita. Toda: če ponavljaš iste napake, ne pričakuj drugačnih rezultatov. Očitno niti v vladni posvetovalni skupini ne razumejo možnosti evropskega okvira pomoči in še manj primerov dobrih praks, s katerimi so druge evropske države podjetjem zagotovile dostopno pomoč. Nemčija je denimo izdala že za 50 milijard evrov garancij, v Sloveniji pa bi to primerjalno pomenilo preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

Kot je znano, likvidnostna shema za pomoč gospodarstvu ne deluje. Vlada je z zadnjim protikorona paketom sicer nekoliko popravila shemo, ki je ostajala neoperativna in neizkoriščena več kot 6 mesecev. Stranke KUL koalicije so zato v prejšnjem tednu predstavite svoj načrt ukrepov za obvladovanje zdravstvene, gospodarske in socialne krize, med njimi tudi načrt za popravke likvidnostne sheme, da bi obljubljena jamstva države končno prišla do podjetij in razbremenila vedno bolj pereč likvidnostni krč. V Nemčiji že 8 mesecev na primer deluje shema, preko katere je doslej izdano za preko 50 milijard evrov garancij. V Sloveniji bi primerjalno to pomeni preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu seveda značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa povečani izdatki za razne oblike finančne pomoči podjetniškemu sektorju in ljudem. Večina ljudi ima v spominu tudi številko 4,2 milijarde EUR, kolikor naj bi znašal proračunski primanjkljaj letos, še lani nepredstavljiv znesek. Ob tem pa še 4,3 milijarde, kakršen naj bi bil dodatni primanjkljaj v naslednjih dveh letih. In to brez kakršnihkoli težav pri potrjevanju takšnih primanjkljajev, prav tako pa tudi brez težav pri financiranju tega z dodatnim zadolževanjem.

Povečanje izdatkov in primanjkljaja je za običajne razmere vsekakor enormno, na drugi strani pa vseeno spremljamo resne očitke, kako državna pomoč zamuja ter kako ni zadostna in pravilno usmerjena. Beremo lahko primerjave z ukrepanjem nekaterih drugih držav (posebno v Nemčiji in Avstriji), kjer so ti postopki precej bolj enostavni, pomoči bolj obsežne in denimo, da tudi bolj učinkovite. Po logiki bi torej tudi pričakovali, da so tudi izdatki teh držav za pomoč podjetjem in posameznikom precej večji. Vendar pa hiter vpogled v proračunska gibanja drugih držav kaže, da so njihove javne finance manj prizadete kot slovenske. To vsekakor upravičeno odpira dileme o ustreznosti in učinkovitosti naših ukrepov.

Nadaljujte z branjem→

Odlična muzika za delo

Jasmina Držanič

Če tisto , da bo podaljšan ukrep 12 mesečnega odlogu odplačevanja kreditov, v zadnjem času velikokrat slišali in da je bil najavljeno, da bo to uzakonjeno v PKP 6 ste verjetno pričakovali, da se bo to tudi zgodilo.,  Ker na tej temi se kopja koalicije in opozicije niso lomila. In potem je bil PKP 6 ali  Zakon o interventnih ukrepih odprave posledic drugega vala epidemije Covid-19  (ZOIUPDVE) sprejet 25. 11. 2020, razglašen in objavljen 27. 11. 2020 in je začel veljati 28. 11. 2020.  

V ponedeljek je bilo na vladni strani, tam kjer so navedeni vsi PKP še napisano – pri Zevsu, zakaj nisem naredila zaslonske slike! – da bo omogočen odlog odplačevanja kreditov za 12 mesecev. In zna biti, da so se v mnogih podjetjih malo oddahnili. Pa  ne za dolgo.

Medtem so se po bankah že držali za glave, ker niso mogli verjeti, kaj v zakonu dejansko piše. Ker v 56. členu piše tole (navajam od začetka do konca besedila člena, poudarila pa sem najbolj relevantni del člena):

Nadaljujte z branjem→