O najbolj butalskem ukrepu za »pomoč« podjetjem…

Jasmina Držanič

Če tisto , da bo podaljšan ukrep 12 mesečnega odlogu odplačevanja kreditov, v zadnjem času velikokrat slišali in da je bil najavljeno, da bo to uzakonjeno v PKP 6 ste verjetno pričakovali, da se bo to tudi zgodilo.,  Ker na tej temi se kopja koalicije in opozicije niso lomila. In potem je bil PKP 6 ali  Zakon o interventnih ukrepih odprave posledic drugega vala epidemije Covid-19  (ZOIUPDVE) sprejet 25. 11. 2020, razglašen in objavljen 27. 11. 2020 in je začel veljati 28. 11. 2020.  

V ponedeljek je bilo na vladni strani, tam kjer so navedeni vsi PKP še napisano – pri Zevsu, zakaj nisem naredila zaslonske slike! – da bo omogočen odlog odplačevanja kreditov za 12 mesecev. In zna biti, da so se v mnogih podjetjih malo oddahnili. Pa  ne za dolgo.

Medtem so se po bankah že držali za glave, ker niso mogli verjeti, kaj v zakonu dejansko piše. Ker v 56. členu piše tole (navajam od začetka do konca besedila člena, poudarila pa sem najbolj relevantni del člena):

(1) Ne glede na prvi odstavek 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo.

(2) Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do 31. januarja 2021 v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.

(3) Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2020.

(4) Ne glede na četrto alinejo drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK lahko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na banko naslovi tudi fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ni državljan Republike Slovenije.

(5) Ne glede na prvo in drugo alinejo četrtega odstavka 2. člena ZIUOPOK kreditojemalec vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe priloži izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.

(6) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ta ukrep podaljša še za obdobje 12 mesecev.

Za nejeverneže: Imamo zakon, sprejet v novembru 2020, kjer piše, da je potrebno do 31. 12. 2020 podati vlogo za odlog odplačila kredita in da bo banka podjetju po tem zakonu odobrila odlog odplačevanja kreditnih obveznosti do 31. 1. 2021.  Kar pomeni, da bo odlog odplačevanja kredita veljal 1 mesec. Če kdo misli, da se to lahko interpretira tudi tako, da bo treba do 31. 12. 2020 dati vlogo za odlog in da bo potem banka v enem mesecu morala zadevo odobriti in da je trajanje odloga lahko 12 mesecev (kar je bilo v prvotnem ZIOUPOK-u), je zadevo prebral narobe.

Do konca tedna so tudi na vladni strani popravili navedbe in sedaj je zapis takšen (to pot sem naredila zaslonsko sliko):

Sl_JasD

Kaj to pomeni v odnosu na prejšnjo verzijo ZIUOPOK (zakon o intereventnem ukrepu odloga plačila obveznosti, sprejet je bil še preden so začeli delati protikoronske pakete) ? Ta  je določal 12 mesečni odlog, odlog po ZIUOPDVE pa je krajši. Torej je ZIUOPDVE naredil osnovni ZIUOPK manj ugoden, kot je bil ob sprejetju.  Hkrati pa si vlada daje možnost, da bo s sklepom (to pot je vsaj napisano, da bo sklep objavljen v uradnem listu) ta ukrep, torej odlog za odplačevanje kreditnih obveznosti podaljšala? Torej, za dva meseca odloga imamo zakon, za podaljšanje tega ukrepa in to za 12 mesecev je pa zadosti sklep vlade?  Ali to zdrži minimalne standarde pravne higiene?  

Zdaj sledi vprašanje, zakaj je sploh potrebno imeti zakon o odlogu plačil kreditnih obveznosti, ker za odloge plačil banke ne potrebujejo posebnega zakona. To, da ga ne potrebujejo, je seveda res. Je pa bistena razlika in sicer v tem, da imamo od letos odloge plačil zaradi težav podjetij, ki so posledice epidemije s Covid 19 in da za ta del veljajo posebne smernice EBA (Evropska bančna agencija) in se te smernice malo razlikujejo od pravil te iste EBA, ki veljajo, kadar banke delajo odloge plačil kreditov zaradi tega, ker so podjetja zaradi kakšnih drugih, ne-covid razlogov prišla v finančne težave.

Po EBA smernicah za moratorije zaradi posledic epidemije Covid-19 namreč velja, da ne obravnavajo podjetij, kot podjetja, ki so zrela za prestrukturiranje, krediti pa niso kategorizirani kot NPE (non performing exposure). To pomeni, da zaradi težav zaradi posledic pandemije, podjetja ne dobijo avtomatično nižje bonitete in se njihova bančna obravnava ne spreminja. Kar je bistvena razlika od sklopa pravil, ki veljajo za podjetja, ki so v postopkih intenzivne spremljave in prestrukturiranja.

Ampak za to, da banka lahko obravnava podjetje po smernicah EBA zaradi Covid-19 težav, mora imeti zakonsko podlago. Torej, da država napiše nekaj podobnega, kot je ta država (malce nerodno, pa vendar) spisala in sprejela v osnovnem ZIOUPOK. Podlaga, ki pa jo imajo banke sedaj, je pa ta, da se podjetja zaradi Covid-19 težav lahko tako obravnava točno samo še do 31. 1. 2021, po tistem pa….karkoli pač. To ne pomeni, da bodo šla potem podjetja od 1. 2. 2021 s pospeški v stečaj, vsekakor pa, po tem, kar sedaj velja, bodo podjetja, če bodo hotela še kak mesec odloga (ker nič ne kaže, da bo poslovanje hitro steklo v normalne obrate, da bo januarja presežna likvidnost in se bo dalo odplačevati kredite), padla v sistem intenzivne bančne spremljave (beri: finančno prestrukturiranje, znižanje bonitet, bistveno poslabšanje portfelja bank in povečanje rezervacij…)

Lahko tudi rečemo, da je odgovornost na poslancih, ker so oni potrdili tako zakonsko dikcijo. Lahko se tu odpre diskusija o podtaknjencih v PKP-je.

Lahko pa se temu izognemo in preprosto povemo, da je odlog odplačevanja kreditov za slaba dva meseca, čisto navadna neumnost. Neumno do nivoja butalske neumnosti je zaradi tega, ker že prej omenjene smernice EBA na noben način ne omejujejo moratorija za manj kot 12 mesecev.  Tudi če bi kdo zatrjeval, da je odlog odplačil kreditnih obveznosti pogojevan z ročnostjo poroštvene sheme za kredite – bi bil tak argument potegnjen iz petne žile. Poroštvena shema obstaja, njena ročnost je 5 let in je njena največja težava je, da je tako kompicirana, da jo koristi zelo malo podjetij. Večina kreditov, ki bi konkurirala za odlog odplačila kreditnih obveznosti je zavarovana s hipotekami in taka zavarovanja prenesejo odlog odplačevanja.

Kar imamo sedaj, je zakonska podlaga za odlog kreditnih odplačil do konca januarja 31. 1. 2021. In potencialni vladni  bombonček, da lahko vlada sama od sebe zakonski rok slabih dveh mesecev tudi podaljša za 12 mesecev?  Torej se je spisalo nekaj, kar naj bi vladi dalo pravno podlago, da bo milostno podaljšalo odloge odplačil gospodarstvu, če bo pač tisti dan pri milosti? L‘état, c’est moi v letu 2020? Pri tem je treba povedati, da naj bi Louis XIV tisti stavek bleknil 1655, ko je bil star 17 let  medtem, ko so naši politiki že davno ven iz najstništva. 

Kakorkoli obračam, ukrep odloga odplačevanja kreditov do 31. 1. 2021 nima s pomočjo podjetjem čisto nobene zveze. Če bo kaj pameti, bodo ta ukrep popravljali enkrat pri PKP7. Ali pa enkrat proti koncu januarja. Pri tem bodo najkrajši konec potegnila podjetja, ki bodo morala iti dvakrat čez kreditni postopek (torej tista, ki bodo ali pa so že oddala vlogo za tak moratorij) in bodo dvakrat plačala nadomestilo za obravnavo zahtevka. Meni se tudi milo stori, ko si predstavljam svoje nekdanje sodelavce, ki bodo morali štancati predloge za odlog za en mesec, pa potem še vse tiste, ki bodo morali računati kolateralne pozicije za en mesec, pa vse preveritve dokumentov in potem dvakratno obdelavo enega posla v zalednih službah. In potem to isto še enkrat čez mesec in pol za daljše obdobje. Ampak verjetno sem pri tem bolj osamljena, ker ljudstvo ravno nima hudega sočutja do bančnikov.

One response

  1. Ludvik XIV je bil suvereni gospodar države in njegova izjava sledi dejstvom.

    Slovenija še lastnica bank ni -z izjemo SID-a, ki ni klasična komercialna banka in četrtinskega deleža v NLB d.d.. V poslovanje bank se lahko vmešava samo regulator, ki žal ni v prijateljskih odnosih s Slovenijo. Le-ta sicer lahko »štemplja« zakonodajo kakor ji drago, a komercialne banke se bodo same odločale, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo podeljevale kredite ali razglašale terminske moratorije zanje.

    Tisti, ki nas funkcioniranje države po uničenju domačega bančništva zanima, si za razširitev obzorja preberimo še članek »1.950.276.723,79 evra« avtorjev Vukovič/Modic na necenzurirano.si, z dne 27.11.2020 :

    vir: https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/195027672379-evra-829123

    Skupna srž obeh člankov odgovarja na Jasminino vprašanje: « Kako je mogoč butalski ukrep za dosego enomesečnega moratorija na kredit?«

    Citirano izjavo podjetnika iz priloženega vira dopolnimo še z besedico« moratorij na kredit« in dobimo zelo jasno sliko :

    “V želji, da ne bi prišlo do izkoriščanja, je zakonodajalec pripravil shemo, po kateri praktično nihče ne more ali noče do kredita (oz. moratorija na kredit) z državnim poroštvom.”

    Slovenija nad poslovanjem večine bank nima pristojnosti, lahko pa še naprej izdaja butalske zakone in upa, da tega ne bo nihče opazil.

%d bloggers like this: