Evropska unija (tedanja Evropska gospodarska skupnost, EGS) je bila v 1970-ih letih sposobna solidarnosti in enotno reagirati na zunanji šok (to je bil takrat prvi naftni šok, leta 1973). Takrat so se države članice dogovorile za skupne obveznice “Skupnosti” (EGS). Za izplačilo obveznic zasebnim kupcem je jamčila Evropska komisija s svojim proračunom, podredno pa posamezne članice. Poroštva članic ni bilo treba nikoli vnovčiti. Se pravi, članice EU so v preteklosti bile sposobne “mutualizacije” skupnih obveznosti (delitve tveganj), štiri desetletja kasneje (evrska kriza) to ni bilo mogoče, pet desetletij kasneje pa tudi ne.
To je evropska integracija v smeri dezintegracije. Tudi zgodovina ni več učiteljica.
Spodaj je nekaj izsekov iz dobrega prispevka treh nemških ekonomistov – Horn, Meyer & Trebesch.
The introduction of European Coronabonds is sometimes described as an unprecedented step that would create a dangerous precedent of debt mutualisation. This column shows that this view is wrong and ignores the history of European financial cooperation. Since the 1970s, the European Commission has placed more than a dozen community bonds on private markets, which were guaranteed by the member states and distributed to countries in crisis. These bonds have been fully repaid in the past. Coronabonds with joint and several liability go a step further, but they would stand in a long tradition of European financial solidarity and cooperation.



You must be logged in to post a comment.