Uspešnost “švedske strategije” glede omejevanja širjenja virusa COVID-19?

Švedska glede strategije omejevanja širjenja koronavirusa velja kot nekašen liberalni otok. Vlada je zelo liberalna glede omejevalnih ukrepov in zaupa svojim držaljanom, da bodo sami odgovorno poskrbeli, da ne bodo okužili sebe in drugih. Za mnoge je zato otok razuma, za druge otok slabe premišljenosti in neodgovornosti, tretji pa od daleč spremljamo, kako se bo Švedski izšla njena strategija. No, če primerjamo švedsko liberalno strategijo, ameriško “mešano” strategijo in slovensko “drastično” strategijo (ki imajo približno enak časovni okvir začetka okužbe) glede dinamike novih smrti, dobimo spodnjo sliko. Razlika je očitna. V zadnjih 10 dneh je dinamika novih dnevnih smrti na milijon prebivalcev v ZDA v povprečju za faktor 3 do 4 višja kot v Sloveniji, na Švedskem pa je od slovenske višja za faktor 5 do 7.

Slika 1: Število novih dnevnih smrti na milijon prebivalcev: Slovenija, Švedska, ZDA

new-covid-deaths-per-million

Vir: Our World in Data

Na to dinamiko sicer lahko vpliva ogromno dejavnikov izven same strategije glede omejevanja širjenja epidemije, ki jih je za kakršnokoli resnejšo interpretacijo potrebno podrobno poznati. Zato se v interpretacije ne bom spuščal. Iz vidika uradne vladne komunikacije same strategije pa vseeno ne moremo prezreti glavnega tona glede odnosa vlade do omejevanja epidemije. In te razlike je mogoče povzeti v spodnji sliki.

Osnovna strategija je, da ni nobene strategije. Nekateri to imenujejo “laissez faire”, neoliberalna strategija ali tudi skrajna socialna darvinistična strategija – “naj se čimprej okuži čim večji del populacije, šibkejši (beri: starejši) del populacije bo pač umrl nekaj mesecev ali let prej, sprostil se bo pritisk na zdravstveno in pokojninsko blagajno, hkrati pa gospodarstvu ne povzročamo nepotrebne škode”. To strategijo povzema strma rdeča krivulja v spodnji sliki.

Slika 2: Sploščevanje krivulje širjenja epidemije: tri strategije

Flattening the curve-2

Vir: Nate Silver via twitter

Večina držav pa se je odločila za zelo drastične strategije sploščevanja krivulje širjenja epidemije – s karantenami, zaprtjem meja, zaprtjem izobraževalnih ustanov in dela gospodarstva. Pri čemer je bilo ključno vodilo, da se širjenje epidemije ublaži in podaljša na daljši rok, s čimer bi se izognili prevelikemu enkratnemu pritisku na omejene zdravstvene zmogljivosti in s tem preprečili veliko nepotrebnih smrti. Hkrati pa omogočili, da se zdravstvene zmogljivosti sčasoma ustrezno prilagodijo. Do sedaj smo te strategije označevali z modro krivuljo v zgornji sliki.

No, primer Švedske liberalne strategije je pripeljal nekaj dvoma v to gledanje. In sicer, morda je švedska strategija ponazorjena z modro krivuljo in morda Švedska kljub tej liberalnejši strategiji ne bo nikoli trčila na svoje zdravstvene zmogljivosti glede zmožnosti oskrbe vseh hospitalizacije potrebnih pacientov. In morda so drastične strategije ostalih držav dejansko ponazorjene z zeleno krivuljo. Morda poskušamo z drastičnimi strategijami niti ne skrajšati, pač pa zelo hitro in drastično sploščiti rdečo krivuljo epidemije.

V tem primeru je ta “zelena” drastična strategija povezana z dvema težavama. Težavama, ki sta voda na mlin nasprotnikov drastične strategije. Prva je, da s to strategijo tvegamo veliko recesijo, nepotreben propad velikega števila podjetij, nepotrebno veliko novih brezposelnih in nepotrebno veliko primerov socialnih mizerij in psiholoških stisk. Vse to ima lahko dolgoročne posledice na veliko število človeških usod in tudi na dolgoročni gospodarski potencial. Druga težava pa je, da z drastično omejitvijo širjenja epidemije ne pride do potrebnega prekuženja prebivalstva, zaradi česar se lahko izbruhi epidemije periodično ponavljajo – vse dokler ne pride do razvoja učinkovitega cepiva in njegove množične uporabe.

Bomo videli, čez kakšno leto ali več. Za nazaj bomo vsi “amaterski epidemiološki strokovnjaki”, analizirali in pametovali bomo ter se zgražali nad škodo, ki so jo “po nepotrebnem” naredile vlade s preveč drastičnimi ukrepi. Toda dejstvo je, da se teh stvari ne da vedeti vnaprej. Vlade se morajo odločati o ustreznih ukrepih na podlagi omejenih informacij in omejenega vedenja.

Moje stališče je tukaj previdnostno – če v tem kontekstu omejenega vedenja in pomanjkljivih informacij lahko z večjo previdnostjo rešimo več življenj, mora to imeti prednost pred denimo nekaj več gospodarske škode ali nekaj več začasnih omejitev osebnih svoboščin. Seveda pa to ne pomeni bianco menice oblastnikom glede izbire in umerjenosti ukrepov ter da ne poskušamo z modro, prilagodljivo strategijo čim bolj minimizirati negativnih posledic te strategije.

18 responses

  1. Če je stališče Jožeta previdnost, je moje stališče, da to pač ni znanost in da smo lahko srečni, da COVID-19 nevarnost še zdaleč ni tako nevarna kot se je predpostavljalo. Z manipulacijami, medijsko propagando in brez kritične razprave se namreč bolj nevarne bolezni ne bi tako uspešno zaustavilo.
    Dr John Lee:
    To, kar vidimo pri Covid-19, ni „znanost“ v akciji. Znanost vključuje uskladitev teorij z dokazi in preverjanje teorije s poskusi. Le tako je mogoče teorijo izpopolniti, da bi lahko ustrezala resničnosti. Teorija skupine znanstvenikov je samo to: teorija. Mnenje te skupine brez kritičnega postopka preverjanja pa je le prepričanje. 
    https://www.spectator.co.uk/article/to-understand-covid-we-need-evidence-scepticism-and-vigorous-debate

  2. Ja, ne vem kaj Švedom ni jasno. Koronavirusu je popolnoma vseeno ali se širi med kao “neodgovornimi, nediscipliniranimi” Srbi, med “odgovornimi” Švedi, ali pa med “podjetnimi” Američani. Virus ne ve kje je in samo dela svoje. Po svoje je zabavno, še bolj pa je tragično opazovati kako med pandemijo prihajajo do izraza nacionalni stereotipi. In kako določene države same v njih še najbolj verjamejo, pogostokrat na lastno škodo.

    • Tipičen primer »stroke«.
      Glede podatkov, grafov in raznoraznimi primerjavami med državami … nima več smisla razpravljati.
      Graf smrti na Švedskem, ki upošteva dejanski dan smrti in ne dan poročanja:

      Še primer »katastrofe« v Belgiji (vsaka država ima svoj »faktor«):
      Polovica umrlih je v domovih za starejše in med njimi je bila le v 7,8 odstotka primerih potrjena okužba. Pri vseh drugih je obstajala le domneva o okužbi. Njihovi podatki o umrlih niso primerljivi z drugimi državami, zato je zdrav¬stvena ministrica Maggie De Block napovedala drugačno štetje.
      https://www.delo.si/novice/svet/kraljevina-v-krempljih-virusa-300381.html

    • Ja, za vikend ne poročaj mrtvih. Ali pa res ljudje, odgovorni in obzirni kot so, počakajo in umrejo, ko je vikend mimo.

  3. Se tudi povsem strinjam s prvim komentarjem, da znanost pri vsem skupaj ne igra velike vloge. Pobožne želje po magičnem koncu pandemije in po vrnitvi k poslu-kot-običajno so tiste, ki stvari usmerjajo, vsak dan bolj se mi zdi. Zato bomo na tej plaži še dolgo in še veliko valov te bolezni bo.

    Je tudi zaskrbljujoče opazovati kako se je demokratični zahod precej diskreditiral v primerjavi z avtoritarnejšim vzhodom. Kitajski ljudski kongres zagotovo ni reagiral tako drastično zaradi javnozdravstvenih skrbi, ampak zaradi ohranitve svoje oblasti in stabilnosti. Kljub svoji ponarejeni statistiki, so se kot prvotni epicenter epidemije odrezali bolje od zelo oddaljenih demokracij in so zato prvi, ki si lahko zares privoščijo nekaj pred-epidemske normalnosti.

  4. https://www.index.hr/vijesti/clanak/nova-americka-studija-broj-zarazenih-mogao-bi-biti-i-85-puta-veci-nego-sto-se-misli/2176049.aspx

    Še nove številke za statistiko. IN se strinjam, da naj se strokovnjaki zmenijo med sabo. Našim politikom (če kateri slučajno zavije na to stran) – stroka (v tem rpimeru) je stroka, ni naša, ni vaša, ni leva ali desna.

    Jaz sem za previdnost pri sproščanju ukrepov, statistika gor ali dol. Edina stvar, ki je večja laž kot statistika, so računalniški benchmarki.

  5. Lahko pa bi Švedsko razdelili na dva dela, Stockholm in preostanek in naredili hipotezo, da Stockholm kot velemesto ni reprezentativen za Slovenijo. Glavno mesto Švedske predstavlja slabo petino prebivalstva države in slabo polovico covid-19 bolezni (tu in dalje sklicujem se povezavo na https://www.worldometers.info/coronavirus/country/sweden/ – klik na source, v švedščini: http://tiny.cc/t1x9mz). Torej na preostalih 8 milijonov, ki žive izven prestolnice, pride cca 800 smrtnih primerov, kar da 100 smrti na milijon (1M) prebivalcev, v primerjavi s 150 / 1M za celotno Švedsko. Za Slovenijo je ta številka 34 / 1M.
    Pa tudi če vzamemo za Švedsko številko 150 / 1M, je razlika do Slovenije 116 / 1M, torej smo na boljšem za 116 x 2 = 232 smrtnih primerov.

    Če to številko 232 postavimo v kontekst, če je povprečna starost umrlega 75 let ali morda več in ima večina teh še kakšno pridruženo bolezen, lahko sklepamo, da so v povprečju izgubili 3 leta življenja. Torej skupaj bi to zneslo 232 x 3 = 696 = cca 700 let.
    Obstaja tehnični termin ‘nezmožnosti prilagojena leta življenja’ (gl. wikipedija). Glede na to, da za Slovenijo obstajajo hude omejitve že več kot mesec in bodo še nekaj časa, recimo da to ocenimo na desetino leta, bo Slovenija s tem izgubila 200.000 (2.000.000 / 10) let! Seveda lahko diskutiramo, kako velika je na nezmožnost, kakor tudi lahko diskutiramo, koliko je pomagal ukrep prepovedi gibanja med občinami (po moje nič).

    In kot je bilo nakazano v članku, ta kategorija ‘nezmožnosti prilagojena leta življenja’ se bo povečevala tudi še, ko bodo aktualne omejitve odpravljene.
    Prav tako ne bi bilo nepričakovano, da bomo imeli kar konkretno število smrtnih primerov prav zaradi ukrepov za zajezitev COVID-19, npr. (skoraj) direktno zaradi preloženih pregledov in nenujnih operacij in inderektno zaradi slabših pogojev življenja zaradi eventuelne gospodarske krize.

    Sicer Švedska ni edina država z milimi ukrepi, prva ki pride na misel je Belorusija, druga pa Japonska. Čeprav so tudi tam pred par dnevi zaostrili ukrepe, čeprav imajo smrtnost res nizko, 2 smrti / 1M.

    Lahko omenimo še en kontekst, da je v zadnjih 24 urah zaradi lakote umrlo več kot 20.000 ljudi, pa ni videti neke hude debate, kako to odpraviti.

    • Predlagam, da zaključimo debato z zaenkrat miselnim eksperimentov, glede na število privržencev švedskega modela pa lahko ta predlog tudi dejansko operacionaliziramo – sprostimo karanteno in začnemo “na polno” delati.
      In z eksperimentom končno pridemo do pravega vprašanja: KOMU BOMO PRODAJALI PRESEŽNO PRODUKCIJO, če vsi naši izvozni trgi stojijo.
      Vse do takrat pa je vso naše pametovanje zgolj in samo pametovanje… Žal.

  6. Bravo, Matjaž!
    To sem zapisal že v enem prvih komentarjev pred 5 tedni
    https://damijan.org/2020/03/12/ukrepi-za-zaustavitev-sirjenja-virusa-covid-19-drasticni-ali-neoliberalni-pristop/
    “Drugi problem v Rudanovem razmišljanju je odziv ostalih držav. Če vse države sledijo drastičnim ukrepom, dobimo problem predvsem na strani povpraševanja, saj se ne glede na slovensko ravnanje postopno prekinejo tokovi blaga med državami, proizvodnja za izvoz upade (blagovni izvoz predstavlja približno 38% slovenskega BDP), turizem povsem kolapsira in nastopi recesija.”

  7. To, kar ugotavljate, drži in to je problem tudi na Švedskem! Tudi tam ekonomija »stoji«.
    Življenje, pa je še marsikaj drugega! Pri nas stoji tudi šolstvo, zdravstvo, javno življenje … . No, lahko se slepimo in govorimo, da je vse ok. Tudi pri nas bodo »odgovorni« začeli ugotavljati, da COVID-19 še zdaleč ni edini problem. Lahko je vse zapreti, kaj pa sedaj? Strah v ljudeh bo še dolgo ostal! Kdor spremlja problematiko izvedbe mature, ve, o čem govorim.
    ——-
    Predsednik nemškega združenja bolnišnic: več kot 50 odstotkov vseh načrtovanih operacij se ne izvaja (“zastoji” gredo v tisoče). Poleg tega, se 30 do 40 % manj bolnikov zdravi zaradi srčnega infarkta in kapi (zaradi strahu pred COVID-19 ne hodijo več v klinike). Na voljo je 150.000 brezplačnih bolniških postelj po vsej državi (od tega 10.000 intenzivnih). V Berlinu je samo 68 intenzivnih postelj z bolniki s COVID-19. Nova urgentna klinika z 1000 posteljami trenutno ni potrebna!
    https://www.bz-berlin.de/deutschland/kliniken-verband-schlaegt-alarm-wegen-corona-regeln?fbclid=IwAR2nIGi93EQxF1bb07nek7EC8dsWPOvu8wnyjq2y_qN3HPFREgZIDoNTXk0

  8. Moram dodati – jaz bi kitajske številke trenutno umaknil iz vseh statistik.

    https://www.index.hr/vijesti/clanak/sto-se-krije-iza-trumpove-teorije-o-laboratoriju-u-wuhanu-i-koroni/2175797.aspx
    https://www.index.hr/vijesti/clanak/australija-trazi-medjunarodnu-istragu-o-nastanku-i-sirenju-koronavirusa/2176172.aspx

    Ni važno ali je pobegnil virus iz laboratorija ali je preskočil na tržnici, poudarek je na prikrivanju Kitajske.

    Nam malim psom se najbolj splača, da smo lepo tiho in neopazni. Hočem povedati, ne vidim smisla, da smo sedaj v prvih bojnih vrstah proti Kitajski (niti WHOju). Zavedajmo se, da bi ZDA prikrivale enako (Julian Asange, da ne gremo dalje v zgodovino).

  9. Jaz mislim, da ni lahko stvari zapreti in jih držati zaprte, vključno z “zaprtostjo” nas navadnih ljudi. Pravzaprav je to težko in ne bomo našli podobnega časa kot je ta. Po dobrem mesecu tega stanja je že med preprostim sprehodom vidno kako ljudje popuščamo. Prej sem šel mimo enega ljubljanskega igrišča, na njem sta dve ekipi, vsaka po 5 odraslih igralcev igrali košarko kot, da se nič ne dogaja. Kot, da je vladni odlok o prepovedi zbiranja ljudi že za okras.

    Zdravstveno osebje vse Slovenije se mi zato smili že vnaprej. Vsakdo, ki za svoje manj kot smrtonosno zdravstveno stanje še dolgo časa ne bo dobil zdravniškega pregleda pa tudi. Kar pripravimo se na drugi val okužb.

    • Ali pa preprosto začnimo spet normalno živeti! Obdobje coronavirusov se namreč končuje.
      swprs.org: A review on Medscape shows that common cold infections caused by coronaviruses typically decline at the end of April – with or without a lockdown.

      https://emedicine.medscape.com/article/227820-overview

      Če pa , oz. ko se drugi val pojavi, pa upam, da takrat BREZ PANIKE!
      Covid-19 ima enako stopnjo smrtnosti pri okužbi kot sezonska gripa!
      Najnovejši rezultati študije dr John Ioannidis

  10. V vsakem obdobju obstaja nek del sveta, ki se nam zdi nekako boljši, kot nekakšna obljubljena dežela. V teh karantenskih korona časih je to očitno postala Švedska. Še včeraj je bila zgled social-demokratskim levičarjem, danes je tistim, ki jim že od začetka niso bili všeč proti-korona ukrepi (saj komu so pa bili?).

    Švedska se zdi kot utelešenje tiste idiomatske metafore, da imaš lahko svojo torto in jo lahko tudi ješ. Ampak to je taka posebna torta. Zdi se ti slastna, oziroma zdi se ti, da sploh obstaja samo takrat ko si vsaj 2.000 kilometrov oddaljen od švedskih bolnišnic in upokojenskih domov.

%d bloggers like this: