Politika in manekenke: Vsaka ima svoj faktor

Stanko Štrajn

V spominu Slovencev je gotovo ostala, za nekatere prijetna, za druge ostudna reklama za žavbe za sončenje:« VSAKA IMA SVOJ FAKTOR.« Reklama je na velikih oglasnih panojih postavljenih ob prometnih cestah prikazovala zgolj v tanigice odete manekenke z hrbtne strani, ki so bile različno porjavele, ker je vsaka imela svoj faktor. Reklamni panoji s to reklamo so v javnosti povzročili razburjenje moralističnega dela Slovencev, ki so bili zgroženi nad razvratno lepoto manekenk, na drugi strani pa se je predramil tabor ljubiteljev lepih teles, ki so zagovarjali hedonistične principe življenja in so estetsko uživali ob pogledu na skladne obline manekenk, obarvanih z različnimi faktorji.

Ob epidemiji virusa COVID – 19 se je v javnosti razvnela več ali manj ideološka razprava med verniki naše oblasti in kritiki vseh ukrepov, ki jih naša vlada vneto sprejema da bi obvarovala zdravje svojih državljanov in zagotovila sposobnost davkoplačevalcev poravnavati davke samostojni Sloveniji, ki smo jo pred tremi desetletji v dobri veri izbojevali vsaj za kakšnih naslednjih 1000 let. Vse kaže, da je zaradi ideoloških prepričanj, ki jih ne moremo dati v lonec in iz njih skuhati juhe, pripravljenost javnega prerekanja mnogo večja, kot jo opažamo pri iskanju odgovorov na vprašanja, kaj storiti, da bomo lahko dostojno živeli, da ne bomo trpeli pomanjkanja, da bomo zadovoljevali svoje človeške materialne in kulturne potrebe.

Zaradi razplamtelih ideoloških prerekanj nihče ne opazi, da različne ideološke orientiranosti dosedanjih vlad prav za prav niti niso imele posebnega vpliva ne na zgodbo o uspehu in ne na življenje v času recesije. Ne glede na ideološko orientiranost, so vse dosedanje vlade, tako kot manekenke na reklami, imele SVOJ FAKTOR. Tako kot je žavba za sončenje različno porjavela manekenke, tako je faktor zlorabe oblasti omogočil sicer različno visoke obogatitve posameznikov in institucij na panoju oblasti. Javnost ta faktor sicer opaža in nanj tudi opozarja, a se vprašanja o zlorabah oblasti za pretakanje javnega denarja v malhe pajdaških kapitalistov, skorumpiranih birokratov, nesposobnih in pokvarjenih politikov redno nekako razvodenijo in se obravnavajo kot nepomembna vprašanja. Vzorec reakcije na škandalozna razkritja zlorab je vedno enak. Ta vprašanja naj razrešujejo pristojni organi pregona in pravosodje, pri čemer je dejstvo da ti organi svoje funkcije ne opravijo zadostno, zaradi česar se zlorabe stopnjujejo in se širijo enako intenzivno, kot nadvse kužni virus COVID – 19.

Prav presenetljivo je, kako se Slovenci ukvarjamo z velikimi ideološkimi vprašanji, pri katerih smo pripravljeni v nedogled vztrajno in neuspešno prepričevati, dokazovati, zmerjati in žalite vernike nasprotnih veronaukov, medtem pa mirno sprejemamo dokazane primere zlorab, zaradi katerih vsi živimo veliko slabše, kot si zaslužimo in se mirno sprijaznimo, da je to pač tako, saj ima vsaka vlada SVOJ FAKTOR in se je zato povsem nesmiselno ukvarjati s problemi, ki jih zaradi narave stvari menda ni mogoče rešiti. Tako imamo razraščanje prekarnosti, životarjenje brezposelnih, razvrednotenje dela na minimalno plačo, revščino velike večine upokojencev, propadanje majhnih kmetij, čakalne vrste v zdravstvu, zmedo pri javnem naročanju, potratno gradnjo infrastrukture, propadanje znanosti, uničevanje kulturnih dejavnosti, propadanje samozaposlenih in razraščanje sive ekonomije.

Vse to in podobni realni razlogi, zaradi katerih je Slovenija ob smiselno enaki pravni ureditvi v primerjavi recimo z Nemčijo neprimerno manj uspešna družba, je nazorno razloženo v provokativni teoriji znanih ekonomistov Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona v znani knjigi »ZAKAJ NARODI PROPADAJO- izvori moči, blaginje in revščine na različnih koncih svet« ( dostopni v prevodu Sandija Kodriča, založba UMco -2015). Namesto da bi se razmišljujoči ljudje in avtorji ukvarjali prvenstveno z raziskovanjem izčrpavajočega delovanja institucij in elit, ki potiskajo Slovenijo v negativno spiralo razvoja, se raje prerekajo o velikih vprašanjih svobode tiska, sprave naroda, ki se je zaradi verske blaznosti verovanja tako v krščanske dogme kot v marksistično leninistične sanje v polpretekli zgodovini neusmiljeno pobijal med seboj. Vse kaže, da smo veliko bolj obsedeni z neumnostjo, kot z zdravim razumom. Veliko bolj smo naklonjeni nesmiselnemu prerekanju, kot da bi se posvetili razmisleku kaj ukreniti, da presekamo negativno spiralo razvoja, da onemogočimo ekstraktivno delovanje institucij in elit. Očitno se ne želimo ukvarjati z javnim pritiskom na oblast, da bi z ustreznimi ukrepi preprečevala zlorabe in organe pregona usmerila v preganjanje ekstraktivnih ravnanj in da bi spodbujala vključujoče (inkluzivno) delovanje vseh institucij, tako v javni kot v civilni sferi.

Če realizirano ceno nekega projekta delimo z realno vrednostjo tega projekta, dobimo faktor zlorabe. Če ceno TEŠ6 (1,4 milijarde evrov) delimo s 0,6 milijarde evrov, dobimo faktor 2,33. Če ceno makete drugega tira Divača -Koper in njene promocije (260,000 evrov) delimo z realno vrednostjo tega reklamnega podviga 10,000 evrov, dobimo faktor zlorabe 26. Če primerjamo pogodbeno ceno 120 ton zaščitne opreme, ki jo je Zavod za blagovne rezerve dosegel z nakupom preko posrednikov, s cenami, ki jih je uspela dobiti pri neposrednem nakupu Hrvaška, lahko 15 milijonov evrov delimo z 5.5 milijona in dobimo faktor 2,27. Primerjava doseženih cen po enoti mere na avtocestnih predorih s predori na progi Divača – Koper, ki jih po investicijskem programu gradi 2TDK, pokaže, da moramo cene po investicijskem programu deliti najmanj s 3 in dobimo faktor zlorab, ki je celo višji kot faktor zlorab pri TEŠ 6.

Kakšen je faktor zlorab pri političnem nastavljanju nesposobnih in nestrokovnih kadrov na odgovorna mesta, ne znam izračunati, saj razen višine plače teh kadrov ni možno ugotoviti, koliko škode so oziroma bodo ti ljudje povzročili. Kakšen je faktor zlorabe pri vseh lažeh, ki jih preko medijev širijo naši politiki in kako škodljivo je to početje, ker vzbuja množično nezaupanje do oblasti in upravičen dvom v dobronamernost ukrepov, je prav tako nemogoče natančno ugotoviti. Kolikšen je faktor zlorab bivše vlade in njenih akterjev (Počivalšek, Šarec, Cerar, Bratušek, Erjavec) ki so omogočili sedanji vladi prevzeti vse radosti vladanja, prav tako ne znam izračunati. Vsekakor pa trdim, da je pri vseh levih kritikih desnice nesprejemljivo, da spregledajo kritiko svojih eksponentov, ki so zlorabili oblast in niso odgovorno vodili gospodarske in družbene politike v korist vseh državljanov, pač pa so raje pritlehno spletkarili vse do tedaj, da so omogočili ustoličenje SDS, ki mu sedaj v vladi pokorno služijo, oziroma v opoziciji sitnarijo, ali pa so se umaknili iz javnosti in uživajo sadove svojih preteklih izčrpavanj javnega denarja.

Poleg faktorja zlorab je nedvomno nujno upoštevati tudi faktor neumnosti, toda ta faktor je še težje izračunati, čeprav ga je nemara veliko lažje videti, če se ozremo na družbeno dogajanje z lučjo razuma. Kako neumni morajo biti pristojni oblastniki, ki vneto brez omejitev gradijo ograje na meji s Hrvaško, čeprav je evidentno, da postavljanje škodljivih ograj v ničemer ne preprečuje nezakonitega prehajanja meje.

Če imamo o ukrepih proti COVID – 19 natančne podatke objavljene na spletu Zdravniške zbornice na portalu COVID – 19 že ob sprejemanju ukrepov in lahko iz te analize vidimo, koliko je kakšen ukrep koristen in uspešen, pa o efektih ograje na Kolpi nimamo po skoraj 4. letih še nikakršne analize. Ministrstvo za notranje zadeve in Vlada s postavljanjem ograj neumno nadaljujeta in stopnjujeta škodljivo ravnanje, ki ga je leta 2016 uvedel tedanji predsednik Vlade g. Cerar na pobudo sedanjega predsednika Vlade g. Janše in s tem dosegata celo odobravanje neukega in nepoučenega prebivalstva. Toda kakšna je škoda zaradi faktorja te neumnosti nihče ne poizkuša niti domnevati, kaj šele, da bi recimo Vlada, ki ne prisluhne zdravorazumski kritiki prebivalcev, ki živimo ob ograji, naročila strokovno analizo in preveritev svojih ravnanj, da bi se lahko za naprej odločila, kaj je dobro in prav. Ne stroka in razumno ravnanje nista zaželena, saj ne omogočata zlorab, pač pa zahtevata za vse koristno ravnanje.

Pri gradnji tretje razvojne osi smo priče prerekanju, kje naj poteka trasa bodoče štiripasovnice, za Belo krajino pa smo že pred več leti lahko videli na spletu krasno računalniško animacijo obvoznice Črnomlja, ki jo je za neznano vsoto naredil DRI ali njegov podizvajalec in iz katere vidimo, da bo Črnomaljska obvoznica primerljiva z obvoznico Pariza s vsemi podvozi in nadvozi vred. Tako smo priča zares hudim prepirom, ki jih mora reševati celo Ustavno sodišče in presojati ali so prostorski akti tretje razvojne osi skladni z ustavo ali ne. Toda nihče ne vidi, da DARS, ki naj bi bil koncesionar te gradnje, nima sklenjene koncesijske pogodbe za gradnjo te osi. Nihče ne vidi, da DARS nima narejene projekcije financiranja tega projekta in da je dejstvo, da sam nima od kot financirati javne infrastrukture, saj njegovi prihodki zadoščajo le za plačevanje preteklih kreditov in tekoče upravljanje in vzdrževanje obstoječih avtocest. Vlada mirno opazuje in spodbuja s svojim ravnanjem zidanje projektov na nerealnih predpostavkah in ji je očitno všeč, da se državljani ukvarjajo z nesmiselnimi vprašanji kje bo potekala cesta, ki je verjetno še zelo dolgo ne bo, pa ne zaradi COVID – 19, temveč zato, ker tudi ta projekt oblast izkorišča za svoje ekstraktivne igre menjave v škodo vseh državljanov.

Takšnih in podobnih primerov je nič koliko. Spomnimo se le na vse Tarče, ki smo jih gledali na TV v zadnjem letu dni. O množici zlorab in o vladavini neumnosti se v naših medijih skoraj dnevno razkrivajo škandali. Toda, ker ti škandali ne razgaljajo ravnanj zgolj na videz ideološko si nasprotujoče politične strank, pač pa so posledica enakih faktorjev s katerimi razpolagajo vse politične stranke, ki so do sedaj bile na oblasti, jih javnost ne zazna kot teme, o katerih bi kazalo gnati vik in krik, dokler ne bi dosegli ustreznih ukrepov oblasti za preprečevanje in sankcioniranje akterjev škodljivih ravnanj.

Kakor vidimo, ima vsaka vlada svoj faktor, kar nam celo dnevno razkrivajo naši mediji. Kot smo nekoč lahko gledali lepo obarvane obline manekenk na izpostavljenih plakatih ob cestah, lahko sedaj opazujemo te faktorje zlorab in neumnosti oblasti v vsakdanjem življenju. Toda kljub dejstvu da te faktorje vidimo, razen redkih izjem o njih ne razpravljamo, jih ne analiziramo jih ne poudarjamo in ne zahtevamo odgovornosti vseh, ki imajo od svojih zlorab koristi. Gotovo je prijetneje gledati faktorje manekenk, a neprimerno produktivneje in mnogo bolj razumno bi bilo preprečevati zlorabe in neumnost oblasti, kar vse drago plačujemo s socializacijo revščine in bogatenjem elite.

Dokler ne bomo doumeli in ukrepali zoper faktorje zlorab in neumnosti, bomo živeli zgolj v opazovanju teh faktorjev, enako kot smo nekoč uživali ali pa se zgražali ob faktorjih manekenk na reklamnih panojih. To je nekako tako, kot z epidemijo. Dokler ne bomo zatrli COVIDA – 19, toliko časa ga bomo morali prenašati in trpeti njegovo izčrpavanje slovenskega prebivalstva.

One response

  1. Če hočemo zmanjšati plenjene politikov, moramo zmanjšati korito. Kaj bomo dali ven – zdravstva ne, šolstva tudi ne bi dal, … Ne vem, sam nisem dovolj pameten.

    Upam, da so se naši politiki danes naučili, da si moramo v velikih krizah pomagati sami in da nam ne bo nihče kar pomagal (in se lahko 100x sklicujemo na peti člen washingtonske pogodbe), ker smo samo kakšna statistična napaka. Torej – sami moramo imeti dovolj postelj na intenzivni, dovolj mask, dovolj respiratorjev, dovolj energentov, da nam bo toplo pozimi, dovolj hrane …

%d bloggers like this: