Bine Kordež

Višina izpada dohodka

Pred desetimi dnevi sem pisal prvi tekst na temo gospodarskih posledic epidemije in kot ključni ukrep sem predlagal zamrznitev (odlog) plačil bančnih obveznosti ter neposredno pomoč države podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki nadomestila za izpad dohodka. Razvoj dogodkov samo potrjuje, da bodo tudi gospodarske posledica koronavirusa ogromne in da klasični krizni ukrepi kot so delno sofinanciranje stroškov zaposlenih na čakanju ali dodatne kreditne linije, ne bodo zadoščali. To so zajemali prvi vladni ukrepi, aktualni predlogi pa kaže da bodo vsebovali tudi korenitejše poteze, o nujnosti katerih sem pisal.

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, ko so bila podjetja prepuščena sama sebi, prenehala s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, pa smo bili kasneje prisiljeni bistveno več vložiti v sanacijo razmer in tudi zagon gospodarske aktivnosti je bil bistveno težji.

Nadaljujte z branjem→

Popoldne sem na hitro komentiral danes predstavljene protikrizne ukrepe vlade, kot so bili predstavljeni na novinarski konferenci. Vmes sem nato dobil uradno verzijo Smernic za pripravo t.i. Korona zakona, v katerih je ena velika neumnost, ter nekaj diskriminatornih nelogičnosti in nekaj populističnih bučk.

Najbolj zmoti popolna bedarija pri ključnem protikriznem ukrepu, to je pri sofinanciranju plač za delavce na čakanju in za tiste, ki zaradi epidemije ne morejo na delo. Predstavniki vlade so na tiskovni konferenci povedali, da bo vlada pokrila vse prispevke v obe proračunski blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, in da bo uzakonila novo ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju. Pri tem pa so se izognili pojasnilu, v kolikšni meri bo država sofinancirala strošek neto plač zaposlenih, kar je mene najbolj zbodlo v prejšnjem komentarju, ter kdo bo pokril strošek dohodnine za zaposlene. No, v Smernicah piše, da “država dodatno sofinancira 20% neto nadomestila zaposlenim“. O dohodnini pa ni govora.

To pa je povsem druga pesem! Če si namreč preračunate podatke, lahko vidite, da bo država dejansko sofinancirala le nekaj več kot 40% skupnega stroška dela zaposlenih, ki so na čakanju (spodnja slika). 

Nadaljujte z branjem→

Danes predstavljeni vladni ukrepi za reševanje korona krize, so večinoma korak v pravo smer. Razen ponekod, kjer so bodisi še nedodelani, bodisi po nepotrebnem populistični. Spodaj je ultrakratek komentar, pripisan posameznemu ukrepu (vir liste ukrepov je Delo).

Gospodarstvo:

• Uzakonjena bo nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju (100% ?)
• Vse prispevke v obe proračunski blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država (OK)
• Odlog akontacije DDPO do januarja 2021 (OK)
• Vsa nadomestila za bolniške odsotnosti v epidemiji krije ZZZS, nič več delodajalec (OK)
• Status delavcev, ki ne delajo zaradi varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo ali drugih razlogov, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju (OK)
• Delavec, ki izgubi službo med epidemijo, od prvega dne dobi nadomestilo za brezposelnost (OK)
• Garancijska shema, ki omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij (Kdo? Kaj bo s temi terjatvami kasneje?)
• Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljev iz javnih sredstev se skrajšajo na osem dni (OK)

Nadaljujte z branjem→

Peter Wostner

Ameriški FED je danes naredil nov precedens v centralnem bančništvu. Z odobritvijo $2,000 milijard kreditnega potenciala neposredno za podjetja je zaobšel Kongres in postal “posojilodajalec v skrajni sili” tudi za podjetja.  FED bo mimo finančnih institucij, neposredno od podjetij odkupoval obveznice ali jim odobraval kredite. Vse z namenom, da bi ohranil likvidnost in s tem podjetja pri življenju.

In to je šele začetek rušenja tabujev…

The Fed’s traditional tool — lowering interest rates to stimulate demand — are less effective right now because consumers can’t leave their homes and businesses are limiting the way people work.

Unlike a traditional war, that puts people to work, “this is a war that takes people out of work,” said former Fed governor Laurence Meyer, who now runs the policy analysis firm LH Meyer in Washington. The Fed’s actions are aimed at “keeping firms in business so there is some place for workers to go when they come back to work.”

Vir: Bloomberg

Kaj narediš s takšnim tipom? Ali z njegovim kolegom tostran luže, ki v času najhujše krize po socialnih omrežjih širi svoje fotke, kako se sonči na balkonu?

At a White House press briefing on Friday, Peter Alexander, a correspondent for NBC News, asked President Trump about the psychological toll of the COVID-19 crisis: “Nearly two hundred dead, fourteen thousand who are sick, millions, as you witnessed, who are scared,” Alexander said. “What do you say to Americans who are watching you right now who are scared?” Trump shot back, “I say that you’re a terrible reporter, that’s what I say. I think it’s a very nasty question, and I think it’s a very bad signal that you’re putting out to the American people.”

For weeks, the President seemed oblivious to the scope of the coronavirus threat; now he seems heartless about the spiralling anxiety among Americans and ignorant about the physiology of fear, after a week unprecedented in American history, during which much of the country has closed down, the economy has ground to a halt, and millions have been told to stay home. 

Vir: Robin Wright, The New Yorker

Drago Babič

Koronavirus Covid-19 (KV) je prerasel v pandemijo, še najbolj ogroža Evropo, kjer je že do danes povzročil trikrat več žrtev, kot jih je na Kitajskem. Za Evropo je to najhujša kriza po 2. svetovni vojni, njene zdravstvene, ekonomske in družbene posledice bodo presegle tiste, ki so nastale po finančni krizi iz leta 2008. Podobno velja za Slovenijo, ki v glavnem Evropo le sledi. Tudi na epidemijo, ki je izbruhnila v sosednji Italiji, je reagirala prepozno in slabotno, zato ji grozi italijanski scenarij, če ne bomo hitro ukrepali. V nadaljevanju poizkušam orisati nekatere vidike krize, ki nas čaka.

Zakaj je KV tako nevaren?

Prvič, KV je ubijalec. Po izkušnjah iz Kitajske, kjer je izbruh mimo, in Evrope, kjer se je šele začel, lahko ocenimo nalezljivost in smrtnost tega virusa. Po konkretnih podatkih, iz Kitajske, kjer je dosedaj umrlo 3.261 in ozdravelo 72.440 registriranih okuženih bolnikov (ob 5.353 še aktivnih primerov, ki jih ne upoštevam v izračunu), je smrtnost KV 4,3%. Če upoštevamo optimistično predpostavko, da v seznam okuženih niso zajeli vseh, ki so dobili virus in so ga brez težav preboleli ter da je bilo takih do štirikrat več, kot registriranih bolnikov (taka je po raziskavah na Kitajskem klinična slika obolelih: 80% jih ima blažje simtpome ali so brez njih, 20% jih zboli z vidnimi znaki bolezni, od teh jih 5% potrebuje bolnišnično oskrbo, od teh 1% pomoč respiratorjev/umetnih pljuč), je spodnja meja smrtnosti pri 1,1% vseh obolelih. Po oceni strokovnjakov, da bi brez zaščite (cepiva) in izolacije za tem virusom zbolelo, podobno kot pri gripi, 60% populacije, bi to pomenilo smrt med 0,7 do 2,6 % vse populacije. Za Slovenijo bi to pomenilo v enem letu 14.700 do 54.600 umrlih. Samo za primerjavo in za tiste, ki pravijo, da je KV nekaj takega kot gripa – lani je zaradi gripe v Sloveniji umrlo 160 ljudi.

Nadaljujte z branjem→

Update: 22.3.2020

ZDA, ki so se okužile z zaostankom enega tedna, so precej nad običajnim trendom širjenja okužbe (33% dnevna rast) in so prehitele tudi Kitajsko glede na enako število dni po okužbi.

Vir: Financial Times