Ali v Sloveniji res obvladamo epidemijo koronavirusa?

Drago Babič

V enem izmed člankov, objavljenih na tem blogu (29.3.) je navedena optimistična trditev, ki temelji na podlagi trenda okuženih, da je v borbi proti epidemiji Slovenija ena najbolj uspešnih držav na svetu. Na žalost to vsebinsko ne drži. Če pogledamo najpomembnejši podatek, to je število smrti na en milijon prebivalcev, se uvrščamo precej slabše od najbolj uspešnih držav. Očitno je torej nekaj narobe z našim evidentiranjem okužb, to je s testiranjem, ali pa z obvladovanjem oziroma zdravljenjem bolezni. Najverjetneje pa oboje.

Podatke o umrlih glede na 1 mio prebivalcev podajam v naslednji tabeli:

Corona_umrli

Nadaljujte z branjem

Glede na trend okuženih Slovenija trenutno ena najbolj uspešnih držav na svetu

Po spremembi metodologije glede testiranja in po uvedbi dodatnih zaščitnih ukrepov, se je trend novih okužb v Sloveniji zelo upočasnil (krivulja števila okuženih se je sploščila). Po današnjih podatkih je Slovenija med 50 državami celo četrta najbolj uspešna država na svetu glede upočasnitve trenda okužb (za Hongkongom, Singapurjem in Japonsko). Glejte slike.

Screenshot 2020-03-28 at 23.33.01Screenshot 2020-03-28 at 23.33.44

Screenshot 2020-03-28 at 23.34.05

Nadaljujte z branjem

Ekonomska gibanja v kriznih razmerah: Zgodovinski pogled

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil prvi tekst o gospodarskih posledicah korona virusa. Tam sem omenil nekaj podatkov iz bližnje in daljne preteklosti. V nadaljevanju prikazujem nekaj slik, ki prikazujejo zanimiva dogajanja in iz katerih se verjetno lahko tudi marsičesa naučimo ali pa vsaj razumemo. Podatki so zbrani iz podatkovnih baz IMF, Eurostat ter Bloomberg, za Slovenijo pa dodatno iz Statističnih letopisov pred letom 1991.

Najprej nekaj podatkov o gibanju donosov državnih obveznic zadnjih 15 let (prikazana so mesečna povprečja, za letošnji marec pa po dnevih do danes). Na prvi sliki so zahtevani letni donosi za 10-letne obveznice treh držav, kjer je opazna pomembna razlika glede na razmere v času prejšnje krize. Na prvi sliki so nominalne donosnosti, na drugi pa koliko višji donos pričakujejo investitorji za naše in italijanske obveznice glede na nemške (letni donos v odstotkih).

Nadaljujte z branjem

Virusno vikend branje

Ta kriza spreminja vse: Nova normalnost kapitalizma

Ta kriza utegne imeti podobne posledice kot svetovna vojna. Spremenil se bo način razmišljanja, spremenile se bodo prevladujoče paradigme in ustrezno se bo prilagodil družbeno-ekonomski red. Kar ni zmogla “velika finančna kriza” iz 2008, bo najbrž uspelo temu virusu.

Prva šokantna zadeva, ki se bo zgodila, je prevladujoče spoznanje, da država ni težava ali sovražnik, pač pa da je državna intervencija nujna, da se vzpostavi red in stabilizira gospodarstvo. In ker bo v tem procesu država morala kompenzirati izpad dohodkov zaposlenim in samo-zaposlenim ter rešiti pred stečajem ali sanirati velik del gospodarstva, bo postalo nenadoma povsem sprejemljivo, da se mora v ta namen država zadolžiti ter da je visok javni dolg pač normalna cena te intervencije.

Nadaljujte z branjem

Varčevalni ukrepi v času krize ne delujejo: Zgodovina neke nevarne ideje

.

V času pretekle (finančne) krize je večina držav (tudi slovenska pod vodstvom sedanjega predsednika vlade) padla pod pritiskom, da je treba za omejtev krize nujno zmanjšati javne izdatke in se tako prek varčevanja izvleči iz krize. Pri tem se voditelji držav niso ozirali na osnove makroekonomije in enačbo BDP, ki pravijo ravno nasprotno (da mora država v času krize povečati javne izdatke, da se lahko poveča BDP). Jim je pa prav prišla študija dveh neoliberalnih “Bocconi fantov” iz Harvarda (Alesina & Ardagna, 2010), ki je kazala čudežne učinke – in sicer, da ima vladno varčevanje v času krize ekspanzivne učinke (spodbuja rast BDP). Seveda se je hitro pokazalo, da so ti čudežni učinki varčevanja zgolj artefakt napačne statistične metodologije. Vsi, ki so nato šli pregledat “čudežne primere rasti po varčevanju” od Alesine & Ardagne, so ugotovili prav nasprotno, da je varčevanje v času krize povsod ubilo gospodarsko rast.

Zgoraj lahko pogledate zgodovino te nevarne ideje, kot sta jo na podlagi 6. poglavja iz knjige Marka Blytha “Austerity: The History of a Dangerous Idea” povzeli dve moji študentki pri makroekonomiji. Videli boste lahko sistematično predstavitev vseh “čudežnih primerov rasti po varčevanju”, ki sta jih v članku omenjala Alesina & Ardagna in ki so se sesuli v prah, ko so jih različni raziskovalci pogledali od blizu.

Nadaljujte z branjem

Položaj samozaposlenih pred krizo

Bine Kordež

V vladnih ukrepih za sanacijo gospodarskih posledic korona virusa imajo posebno mesto samozaposleni. Ta segment prebivalstva je še posebno prizadet zaradi trenutnih razmer. Razlogi so v tem, da samozaposleni delujejo pretežno v najbolj prizadetih panogah, da praviloma nimajo večjih rezerv in garancijskega potenciala, kot to velja za gospodarske družbe. Težave pa jim povzroča tudi način poslovanja, o katerem več v nadaljevanju.

Pod samozaposlenimi običajno razumemo samostojne podjetnike registrirane kot s.p. in teh je bilo lani okoli 75 tisoč[1]. Poleg njih pa v to skupino lahko štejemo tudi zaposlene pri njih, katerih je prav tako preko 50 tisoč. Načeloma so to zaposleni s podobnimi pravicami kot veljajo za zaposlene v gospodarskih družbah, a glede na podatke je njihov položaj precej drugačen. Skupaj je torej v tej skupini zaposlenih kakih 130 tisoč ljudi, kar je vsekakor veliko število glede na 520 tisoč zaposlenih v podjetjih.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: