Mednarodna primerjava okužb s COVID-19

Update: 22.3.2020

ZDA, ki so se okužile z zaostankom enega tedna, so precej nad običajnim trendom širjenja okužbe (33% dnevna rast) in so prehitele tudi Kitajsko glede na enako število dni po okužbi.

Image

Vir: Financial Times

9 responses

  1. Opozoriti je treba na tri zadeve:

    1) Arbitrarna določitev dneva 0 ima precejšen vpliv na vizualno primerjavo poteka grafa različnih držav. Kateri bi bil dan 0 za nas? Ali bolje – koliko dni za italijanskim dnevom 0 bi bil naš dan 0?

    2) Kako primerjati Kitajsko z ZDA, Italijo, Slovenijo, Islandijo? Navpična os ni normalizirana (na število državljanov posamezne države). Če normaliziramo (recimo na število pozitivnih / 100.000 prebivalcev), kar se mi zdi edino smiselno, se situacija precej spremeni – gre najslašbe Švici, le malenkost bolje Španiji, potem sta Italija in Avstrija, sledi Nizozemska. Mi smo bili pred spremembo metodologije testiranja približno na poti Švice (če privzamem, da je naš dan 0 8 dni za italijanskim in 3 dni za švicarskim).

    3) Države imajo različen pristop k testiranju – uporabljajo različne metode in različno določajo populacijo za test.

    Istovrsten interaktiven graf:
    https://ourworldindata.org/grapher/covid-confirmed-cases-since-100th-case?time=0..61

    Spletna stran z zbranimi in urejenimi slovenskimi podatki:
    https://docs.google.com/spreadsheets/d/1N1qLMoWyi3WFGhIpPFzKsFmVE0IwNP3elb_c18t2DwY/htmlview?sle=true#

  2. Lahko bi normalizirali skalo, vendar so tukaj pomembne le trajektorije števila okužb in kdaj se krivulja upočasni oziroma začne upadati.

    Primerjava med ZDA in Kitajsko pa je zanimva prav zaradi tega, ker skala ni normalizirana: Kitajska je več kot 4-krat večja od ZDA, vendar je 18. dan po 100-tem primeru število okuženih v ZDA že večje, kot je bilo na Kitajskem

    • Krivulje bi se brez intervencije povsod začele ravnati, ko bi število pozitivnih doseglo med 1% in 16% števila prebivalcev okužene regije (60-80% okuženih, 10-20% od teh testiranih). Če država to regijo izolira in zato 80% prebivalcev države sploh ni izpostavljenih okužbi, se mejno število temu primerno zmanjša, ker je na večjih območjih izjemno malo okuženih.

      In nam (Evropi) je manjkal točno ta vpogled – EU bi moral reagirati, kot da je ena sama država, Italija pa le provinca, kot Hubei, in v zgodnji fazi epidemije prerazporediti vse sile v Italijo. V Hubeiu je bil pozitivnih 115 / 100.000 prebivalcev, v Wuhanu 447. Mi smo pri 162, Švica 564, Italija 780.

      • Seveda je prišlo do velike napake – podatka za Hubei in Wuhan veljata / 100.000 prebivalcev, evropski pa / 1.000.000 prebivalcev. Prava slika je torej (pozitivnih / 1.000.000 prebivalcev):
        4470 Wuhan
        1139 Hubei
        780 Italija
        564 Švica
        162 Slovenija

  3. Pa obstaja kaka primerjava/grafov smrti po posameznih državah? Se pravi, koliko je v povprečju smrti vsako leto od gripe in koliko od virusa COVID-19? Sicer sta to dve različni bolezni in bi se moralo seveda to ločiti. Ker pa Vernon Coleman »mešanje bolezni« omenja kot argument histeriji, bi bilo dobro dobiti/narediti tak graf.
    Trenutno je zabeleženo v Italiji cca 5.000 smrti zaradi okužbe z virusom COVID-19 , po podatkih iz študije pa je v Italiji leta 2016 umrlo 24.891 ljudi zaradi gripe. Veliko pove tudi trend naraščanja smrti (verjetno posledica trenda staranja populacije – verjetno so številke za 2019 še večje).

    https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1201971219303285
    Results
    We estimated excess deaths of 7,027, 20,259, 15,801 and 24,981 attributable to influenza epidemics in the 2013/14, 2014/15, 2015/16 and 2016/17, respectively, using the Goldstein index. The average annual mortality excess rate per 100,000 ranged from 11.6 to 41.2 with most of the influenza-associated deaths per year registered among the elderly. However children less than 5 years old also reported a relevant influenza attributable excess death rate in the 2014/15 and 2016/17 seasons (1.05/100,000 and 1.54/100,000 respectively).
    Conclusions
    Over 68,000 deaths were attributable to influenza epidemics in the study period. The observed excess of deaths is not completely unexpected, given the high number of fragile very old subjects living in Italy. In conclusion, the unpredictability of the influenza virus continues to present a major challenge to health professionals and policy makers. Nonetheless, vaccination remains the most effective means for reducing the burden of influenza, and efforts to increase vaccine coverage and the introduction of new vaccine strategies (such as vaccinating healthy children) should be considered to reduce the influenza attributable excess mortality experienced in Italy and in Europe in the last seasons.

  4. Po mojem je težko primerjati, ker sta bolezni in metodologija relativno neprimerljivi.
    Glavne razlike, kot jih razumem:
    – pri gripi uporabljajo ocenjeno smrtnost, pri wuhanski pljučnici pa dejansko štejejo umrle. S tem da bojda Italijani štejejo tako mrtve zaradi kot z virusom (per e con virus), Poleg tega je o smrtnosti težko reči kaj dokončnega, dokler niso vsi primeri zaključeni in dokler vsaj približno ne znamo oceniti števila nepotrjenih primerov.
    – različno število ocenjenih smrti po letih pri gripi je po mojem vedenju posledica različno smrtonosnih sevov vsako sezono
    – gripa je sezonska, medtem so za wuhansko pljučnico strokovnjaki skeptični, če bo s poletjem prišlo do omilitve
    – obseg okužene populacije (in s tem število mrtvih), ki jo vidimo pri trenutnem virusu, je zaradi bolj ali manj drastičnih ukrepov precej manjši, kot bi bil, če bi bolezni pustili prosto pot kot gripi (ob upoštevanju cepljenja in njegove uspešnosti)

    • Seveda je težko delati primerjave. Bolj, ko se na zadeve spoznaš, težje je delati take primerjave. To velja za katerokoli področje. Sam se s tem problemom soočam na svojem področju že vrsto let.
      Vseeno pa navajanje zgolj nekih števil vodi lahko prej k zavajanju kot pa k objektivnemu poročanju. Govori se o izrednih razmerah, kolaps sistema, krematoriji ne morejo več upepeliti trupel, vojska prevaža krste … . Ko vidiš to primerjavo z gripo, pa se lahko situacijo začnemo gledati v povsem drugi luči (vsaj pri meni je tako).
      Če se delajo scenariji katastrofe (tudi g. Babič v najnovejšem prispevku), pa bi predvsem moral nekdo (predvidevam epidemiolog) narediti analizo po strukturi prebivalstva:
      – po starostnih skupinah,
      – po rizičnosti zaradi kroničnih in drugih obolenj
      – …
      In narediti scenarij smrtnosti po posamezni rizični skupini, glede na tip ukrepa (popolna karantena, delna karantena, selektivna karantena …) in zraven oceniti škodo, ki jo posamezni ukrep povzroči družbi! Imam občutek, da so v določenih državah naredili tak scenarij, le da ga očitno ne smejo dati v javnost (naj se vsaka država zase odloči kaj in kako)? Ko je bil včeraj potres v Zagrebu, smo takoj dobili s strani strokovnjaka projekcijo, kaj bi se zgodilo, če bi se zgodil podoben potres v Ljubljani. Koliko objektov bi bilo neuporabnih (rušitev), koliko začasno neuporabnih (sanacija) in koliko ljudi bi ostalo brez stanovanja. V primeru korone pa je samo polno nekih domnev (špekulacij) z vseh strani, ker podatkov seveda nimamo.

    • Nemci pa menda štejejo samo umrle zaradi COVID-19. Kako to ugotovijo, mi ni jasno. Vemo, koliko ljudi v povprečju umre vsak dan v posameznem mesecu in vse smrti okuženih, ki predstavljajo presežek nad običajnim stanjem, bi morale biti pripisane COVID-19 (in sčasoma tudi posledicam ukrepov, sprejetih zaradi COVID-19).

      Za oceno smrtonosnosti bolezni ni treba čakati na zaključek vseh primerov – če vemo, da v povprečju od prvih simptomov do smrti mine 8 dni, od tega okoli 4 dni v bolnišnici (oboje Wiki, podatek za Italijo), potem lahko število umrlih do nekega datuma primerjamo s številom pozitivnih (vsi umrli so bili tudi pozitivni) vsaj 4 dni prej. Za Italijo tak izračun da 14%, UK 11 %, Iran 9%, Kitajsko 4%, Južno Korejo 1,2%. To je torej delež umrlih med obolelimi.

      A ta podatek je predvsem funkcija treh spremenljivk:
      – koga testiramo,
      – kako bolno prebivalstvo (prisotnost kroničnih bolezni je v korelaciji s starostjo, ni pa vedno nujno – z zanimanjem spremljam COVID-19 v južni Afriki, kjer je največ HIVa/AIDSa) je okuženo,
      – kako štejemo žrtve.

      Vse zgoraj našteto je nekje med CFR-Case Fatality Rate (Italija) in IFR-Infection Fatality Rate (najbliže temu je Južna Koreja).

      Poglejte ažurno poročilo o gripi v Sloveniji:
      https://www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-gripe-in-drugih-akutnih-okuzb-dihal-v-sezoni-20192020
      V letošnji sezoni se je v 4. tednu leta 2020 virusu influenza H1N1 pridružil še sev Victoria. Torej si lahko zbolel za dvema gripama v isti sezoni, verjetno je zato tako poskočila tudi incidenčna stopnja konec januarja/v začetku februarja (skoraj 500% lanske!). Več okuženih avtomatično pomeni več bolnih in tudi več umrlih. Pa to ne pomeni, da je bil katerikoli sev bolj smrtonosen kot prejšnje leto – morda je bilo v populaciji manj imunih na drugi sev, lahko je sev medtem mutiral in cepivo ni bilo več tako učinkovito.

      Na to pozabljamo tudi pri SARS-CoV-2 – koronavirusi mutirajo precej hitro (to se omenja kot možen razlog za “ponovno” okužbo nekaterih, ki so COVID-19 že preboleli), ne predstavljam si, da bom vsako zimo zbolel za 1 gripo in nato še za 2 COVID-19. Pa saj bom celo zimo na bolniški!

      To lahko prepreči cepljenje. Učinkovitost cepiv za gripo se razlikuje po starostnih skupinah, najbolje (zelo učinkovito) je pri malčkih, pri bolj ranljivi skupini (nad 60 let) pa protitelesa razvije manj kot 50% cepljenih. http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/CD06E96773AE0B01C125807200049B50/$File/s-022443.pdf

      In proti koronavirusom so cepiva menda manj učinkovita.

      Kot je zapisal g. Filiplič, je med gripo in COVID-19 v tej fazi preveč razlik, da bi bilo možno neposredno primerjati njuno smrtonosnost.

%d bloggers like this: