Odlična prezentacija Žige Zaplotnika.
Dajte na full screen in (spodaj med možnostmi) nastavite hitrost prezentacije.
Monthly Archives: januar 2020
Je vojna proti Iranu lahko zmagovalna strategija za Trumpa?
Včeraj sem na twitterju špekuliral, da bi vojna proti Iranu lahko bila zmagovalna strategija za Trumpa za ponovno izvolitev. Ob vojaških konfliktih se nacija doma običajno poenoti v podpori obstoječi oblasti. Obema predsednikoma iz družine Bush, starejšemu in mlajšemu, se je podpora po začetku vojn v Iraku močno povečala. Bush mlajši je navkljub enormni nepriljubljenosti najbrž zaradi vojne tudi bil ponovno izvoljen.
Vendar zadeve niso nujno tako preproste. Kot danes v Washington Postu piše Michael Tesler, oborožen z empiričnimi politološkimi študijami s tega področja, vojna v tujini še ne pomeni nujno ponovne izvolitve. Študije kažejo, prvič, da je za poenotenje nacije in za povečanje javne podpore obstoječi oblasti potrebna enoglasna politična podpora med strankami. Slednje pa Trump nima.
Gostilniške “resnice” o preplačanih avtocestah, drugič
Metod Di Batista
Kot inženir prisegam na dejstva, ki so podprta s številkami in realiziranimi dejanji. Zato sem verjetno nespreten in nerazumljen med ljudmi, ki razmišljajo bolj splošno. Tudi v zadnjem komentarju Gostilniške “resnice” o preplačanih avtocestah.
Med združevanjem podjetji za skupno nastopanje (joint venture) in kartelnim dogovarjanjem je lahko zelo tanka črta. Kartelno dogovarjanje razumem kot obvladovanje trga in s tem diktiranje cen. Javni razpisi za gradnjo avtocest so bili mednarodni. Slovenska podjetja so imela le na začetku tega programa 15 % bonitete, pozneje pa ne več. Izvajalci iz večine EU držav so kmalu spoznali, da so njihove cene previsoke za naš trg in so po začetnem interesu, pozneje vse manj sodelovali na razpisih. So pa predvsem italijanski izvajalci zelo uspešno nastopali in dobili kar nekaj velikih gradenj kot AC v Savinjski dolini, predor Trojane, viadukt Lijak. Torej morebitno dogovarjanje slovenskih izvajalcev za skupno nastopanje ni pomenilo obvladovanja slovenskega trga in cen gradbenih storitev.
Združevanje slovenskih izvajalcev za skupno nastopanje je bilo v tistem času razumljivo, saj kapacitete posameznih podjetji niso zagotavljale možnosti nastopanja na številnih razpisih za velike avtocestne gradnje.
Zakaj v Sloveniji obnovljivi viri energije ne morejo nadomestiti fosilnih goriv in kakšna strategija je potrebna
Drago Babič in Jože Damijan
Zaradi segrevanja planeta, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov (TP), bomo morali v Sloveniji pospešeno opuščati fosilna goriva in jih nadomeščati z brezogljičnimi viri energije. Posebno odmevna je zahteva, da moramo čim prej zaustaviti proizvodnjo elektrike iz premoga v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), ki je pri nas največji posamični proizvajalec TP. Poleg TEŠ imamo v Sloveniji še nekaj manjših termoelektrarn na fosilna goriva, ki so v letu 2017 skupaj s TEŠ predale v omrežje 4,5 TWh elektrike.
V tem prispevku najprej iščeva odgovore, kako nadomestiti teh 4,5 TWh elektrike letno iz premoga z obnovljivimi viri energije (OVE), to je s hidro, sončno in vetrno energijo. V nadaljevanju raziščeva, ali lahko podobno nadomestimo še ostala fosilna goriva, predvsem naftne derivate v prometu in kako zadovoljiti naraščajoče potrebe po električni energiji v naslednjih 30 letih. Nato podajava nekaj izračunov, koliko bi nas vse to stalo in kakšna bi bila naša elektroenergetska bilanca čez 30 let. Na koncu podajava nekaj razmislekov, kakšen širši pomen bi imel v Sloveniji tak zeleni prehod v energetiki.
Državno spodbujana industrializacija v Latinski Ameriki je prinesla več gospodarske rasti od neoliberalnih politik po 1980
But Latin America’s economic problems began long before the current wave of economic and political instability. Latin America achieved faster growth – a 5.5% average annual rate – in the 30 years that preceded the lost decade of the 1980s, when state-led industrialization was the order of the day, than in the 30 years that followed it.
CO2 je res koristen, toda hitra rast njegove koncentracije v ozračju je zelo problematična
Drago Babič
Marko Golob je spodaj v komentarju protestiral proti “histeriji okoli CO2” in zapisal, da je povečana koncentracija CO2 v ozračju koristna, saj “CO2 je PLIN ŽIVLJENJA ne pa ‘pollutant’”. In še naprej Marko pravi:
Če res hočemo koristiti Zemlji (kolikor domišljavo se to že sliši), potem, če že, moramo povečati izpuste CO2. Mogoča je ena od največjih koristi TE na premog, poleg poceni in zanesljive energije, predvsem to, da zelenim rastlinam vrača CO2.
Vsa histerija okoli CO2 in to, da temu nasede toliko ljudi, je predvsem znak tega, kako zelo poneumljena je današnja generacija in kako daleč je današnje šolstvo v ustvarjanju avtonomnega kritično razmišljujočega posameznika.
Res je, da je CO2 naravno gnojilo, več ga bo v ozračju, ob večji prisotnosti vlage in višjih temperaturah, bolj bo bujno življenje na zemlji.
Vendar bo to prineslo drugačne pogoje za življenje ljudi (in drugih živih bitij, nekatere vrste bodo izumrle, druge nastale), kar bo zahtevalo velike prilagoditve človeštva. Ob ekvatorju in nekaterih subtropskih področjih bo več puščav, ozelenela bo Grenlandija, Sibirija bo postala prijetna za življenje. To bo povzročilo velike migracije ljudi, najmanj pa velike stroške za prilagajanje življenja novim pogojem.
Cilj razogljičenja proizvodnje električne energije brez jedrske energije je iluzija
Da je zaradi podnebnih sprememb nujno potrebno sprejeti radikalne ukrepe za zmanjšanje škodljivih emisij, in med njimi prvenstveno preiti na nefosilne oblike energetskih virov, danes zanikajo le še radikalni desničarji, večinoma povezani z naftno industrijo ali pač zgolj konzervativni tepci. Na drugi strani pa si fundamentalistični zagovorniki radikalnega prehoda na obnovljive vire energije postavljajo nerealistične cillje, da bo mogoče fosilne vire energije nadomestiti zgolj z viri vode, sonca in vetra. Morda ponekod, in občasno. Toda ne voda, in še veliko manj sonce in veter, so zanesljivi viri energije. Države bodo ob zapiranju elektrarn na premog potrebovale najprej enako zanesljiv nadomestni vir, nato pa še zanesljiv vir energije za regulacijo elektroenergetskega sistema ter sistem za shranjevanje viškov energije iz obnovljivih virov (velike baterije, črpalne vodne elektrarne).
Edini – zaenkrat znan in komercialno uporaben – zanesljiv nadomestni vir za premog je danes jedrska energija. Ploskanje ob zapiranju jedrskih elektrarn je kratkovidno početje. Običajno jih zamenjajo ogljični viri (premog, plin, nafta). Kar pomeni, da je bil narejen korak nazaj namesto naprej, saj je bil zanesljiv (in čist) vir energije zamenjan z ogljičnim. In investicije v nove čiste vire energije, s katerimi se zamenja obstoječe čiste vire energije, so zelo potratno podvajanje potrebnih investicij.
Fantomske neposredne tuje investicije
Mnoge mednarodne inštitucije, na čelu z UNCTAD in njegovim proklamiranim World Investment Reportom, vsako leto objavljajo statistike o rasti svetovnih neposrednih tujih investicij in njihovo visoko dinamiko razglašajo kot dinamiko globalnih investicij. Kot razkrivajo zadnje študije, od Gabriela Zucmana do IMF, pa podrobnejši pregled kaže, da je polovica teh investicij fantomskih. So zgolj navidezne investicije. Pravih investicij v obliki investiranega kapitala je malo. Večina investicij je v obliki reinvestiranih dobičkov podružnic ameriških korporacij v davčnih oazah oziroma med eno podružnico matične družbe in drugo, ki je locirana v davčni oazi (glejte spodnjo sliko). Da se matično podjetje razbremeni plačila davka na dobiček.
Nato pa je prišla Trumpova davčna reforma z znižanjem davka na dobiček podjetij, kar je vzelo motiv ameriškim korporacijam, da prelagajo dobičke med podružnicami v tujini (v obliki navideznih investicij reinvestiranih dobičkov). In prej ogromne ameriške neposredne investicije v tujino so zdrknile pod ničlo.
Vir: Brad Setser, Council of Foreign Relations
Spodaj je nekaj odlomkov iz odlične analize Brada Setserja.
DAMIJAN blog 