Javni poziv k razmisleku glede zahteve po ukinitvi študentskih servisov

Darko Kutoš

Glede zahteve po ukinitvi študentskih servisov in nameri po selitvi izvajanja dejavnosti posredovanja študentskega dela na Zavod za zaposlovanje, se nam zdi nujno prikazati nekatera bistvena dejstva.

Študentsko delo ima  koristne in pozitivne implikacije tako na šolajoče mlade, kot na podjetja in ustanove – naročnike. Na to temo so opravljene številne, tudi akademske raziskave. Tudi v praksi se potrjujejo pozitivni učinki te oblike dela.

Primarni namen študentskega dela je enostavno in učinkovito zagotoviti študentom in dijakom s statusom, dostopnost do začasnih in občasnih del za omejeni čas, ki ga imajo zaradi šolanja na razpolago.

Ker imajo študenti in dijaki v obdobju šolanja omejeno količino prostega časa, morajo dobiti začasno delo hitro in enostavno. Študentsko delo je oblika pozitivne afirmacije (afirmativna akcija) najmlajše starostne skupine na trgu dela z jasnimi cilji.

Sama fleksibilna narava te ureditve dela, ki ji nekateri ji pravijo tudi »prekarna«, čeprav to zaradi svojih specifičnih okoliščin ni, je za mlado populacijo ravno zaradi  učinkov pozitivne afirmacije sprejemljiva, v primeru morebitnih zlorab pa je seveda potrebna normalna kontrola inšpekcijskih služb, ki se dejansko tudi že izvaja.

Oblike zaposlitev so tudi različno fleksibilne, tudi delo za določen čas je bolj fleksibilno od zaposlitve za nedoločen čas. Študentska občasna, začasna dela so zato najbolj fleksibilna oblika, študenta lahko delodajalec vsak trenutek odpusti, tudi študent lahko kadarkoli preneha z delom. Študenti in dijaki v času šolanja, študija ne morejo iskati stalne zaposlitve, z delom si omogočajo  boljše socialne pogoje in pridobivajo prve koristne delovne izkušnje za kasnejši normalni vstop na trg dela. Z obliko študentskega dela mladi tako dobijo prvo možnost uvajanja v delovni proces, prvič v življenju jim je omogočena sama izkušnja  dela.

Poglavitne prednosti študentskega dela:

  1. Mladi s študentskim delom pridejo do prvih in izjemno koristnih delovnih izkušenj na trgu dela. Izkušnje so lahko dobre ali manj dobre, saj so včasih tudi slabe delovne izkušnje dobre. Velikokrat starši pripeljejo svoje otroke iskat delo v smislu »naj poskusi, kaj je to delati, bo že videl / videla, ali je bolje hoditi v šolo ali delati«).
  2. Dobijo priložnost, da se izkažejo z lastno iniciativo in akcijo (brez prelaganja odgovornosti na državo in štipendije), tako imajo možnost pokazati svoje kvalitete in sposobnosti, energijo, znanja, spretnosti, ki jim velikokrat kasneje tudi omogočijo redno zaposlitev prav v podjetjih, kjer so prej delali kot študenti. Velikokrat podjetja za primer potrebe po redni zaposlitvi najprej iščejo med študenti in dijaki pred koncem šolanja, da jih v času študentskega dela preizkusijo, dajo priložnost za izkazovanje in za uspešno kasnejšo zaposlitev.
  3. Predvsem socialno bolj ogroženi del populacije si lahko na ta način z lastnim delom prisluži prepotreben denar, kot podporo družinskemu proračunu.
    Če bi se študentsko delo kakorkoli omejilo bi bil na slabšem predvsem socialno najšibkejši del populacije.
  4. Izostanek možnosti lastnega zaslužka bi zagotovo znižal socialni nivo mladih in posledično tudi lastni družinski proračun.
  5. Možnost študentskega dela predstavlja tudi socialni korektiv in omogoča večjo in enakopravnejšo socialno vključenost šibkejše socialne skupine ter nedvomno stremi k večji in zagotovo ne k manjši socialni pravičnosti.

Predlog ukinitve študentskih servisov in selitev izvajanja dejavnosti na Zavod za zaposlovanje obljublja odpravo »prekarnosti«.

Študentsko delo v svoji naravi NI PREKARNO DELO! Nima namreč takšnega  značaja, omejeno je na čas statusa, vpisa v šolo, ni trajnosti, ni izkoriščanja, ni neurejeno (v sivi coni). Tudi ostale oblike netipičnih zaposlitev, ki so dejansko resnično problematične (»prekarne«)  bi morale biti urejene na podoben način, kot je študentsko delo.

Sama narava izvajanja študentskega dela se s predlagano ukinitvijo študentskih servisov naj ne bi spremenila. Ali to pomeni, da selitev dejavnosti na Zavod za zaposlovanje dejansko pomeni tudi prikriti konec študentskega dela in ali bo Zavod za zaposlovanje sam izvajal posredovanje »prekarnega« dela?

Celotna populacija študentov in dijakov, ki jim je na razpolago študentsko delo, obsega skoraj 150.000 oseb. Po ocenah in posredovanih podatkih koristi to obliko dela občasno okoli 2/3 študentov in do okoli polovica dijakov. 

Med študenti in dijaki je delo posrednikov, torej sama izvedena storitev posredovanja dela, zelo dobro ocenjena, reklamacij ali pritožb naših uporabnikov na kakovost naših storitev praktično ni. Študenti in dijaki so zadovoljni tako z dostopnostjo te oblike dela kot tudi s sodobnim načinom izvedbe.

Samo posredovanje študentskega dela je zaradi velikega števila izvedenih transakcij na dnevni bazi v svoji izvedbi zelo kompleksno, vključuje sodobne oblike komunikacije med posrednikom, naročnikom in člani (socialna omrežja, mobilne in spletne komunikacije), sprotno podpora članom v vseh elementih iskanja in izvedbe študentskega dela, pripravo in posredovanje ustreznih poročil ZZZS, ZPIZ, FURS ter ostalim pooblaščenim državnim organom. Študente tudi sproti, dnevno obveščamo o prostih delih ter obračunih, prejetih nakazilih, smo prvi in pogosto edini dostopni svetovalni servis države za vse naše uporabnike s področja naše dejavnosti (pravice, pogoji, prispevki, davki, idr.).

Skrajno neprimerno je navajanje 10 milijonov eurov letnega zaslužka študentskim servisom. Dejansko ta neto zaslužek pomeni, da je bolj racionalnemu zasebnemu sektorju prek koncesij dano izvajanje sicer neprofitabilne dejavnosti.

Za posamezno transakcijo je v povprečju (ocena, da je letno 1.350.000 panožnih transakcij) posredniku odobreno 7,40 eur –  za kar je potrebno izvesti vsaj tri podtransakcije:

  1. posredovanje dela, zaključiti posredovanje z izdajo napotnice, poslati po pošti napotnico,
  2. izvesti obračun dela, odvesti prispevke, izvesti nakazilo zaslužka, plačati bančni promet transakcije ter založiti sredstva zaslužka,
  3. poslati račun naročniku, knjižiti prilive in v 12% izterjati terjatev,

Dodatno pa je treba voditi in izplačevati iz rizičnega sklada komitentom, ki so ostali brez zaslužka zaradi insolventnosti naročnika, pri čemer je koncesionar zavezan spoštovati vse pogoje koncendenta, ki so poslovno nadstandardni (najmanj visokošolska izobrazba osebe, ki delo posreduje, prostorske zahteve poslovnih prostorov, itn.).

Za vsako od navedenih podtransakcij je torej povprečno odobreno plačilo s strani koncendenta v obliki priznanih stroškov v višini le 2,47 eur!!

Če torej zasebni sektor prek koncesij ne more izvajati dejavnosti pozitivno brez dodatnih komplementarnih dejavnosti, s katerimi si ustvari vir prihodkov – bo to bolje in ceneje izvajal javni sektor?

Tudi trditev, da so cene študentskih del prenizke, je pavšalna. Ker študenti in dijaki v tej obliki dela opravljajo predvsem enostavna začasna dela, je tudi plačilo v odvisnosti od plač zaposlenih in odraža strukturo ustvarjene produktivnosti in dodane vrednosti v Sloveniji. V primerih večjih neskladij v razmerju študentskih tarif s plačami zaposlenih pa je potrebna dodatna kontrola in regulacija, ki je v pristojnosti resornega ministrstva.

Študenti in dijaki večinoma takoj po opravljenem obračunu opravljenega dela dobijo izplačan denar vnaprej takoj, brez čakanja na plačilo naročnika. Posredniki zato najemamo bančne kredite za razpoložljiva  likvidnostna sredstva, za zalaganje izplačil študentom vnaprej, pred plačilom naročnika, ob izplačilu moramo tudi takoj plačati davke in prispevke, čeprav s strani naročnikov storitev še ni poravnana.

Sama storitev posredovanja študentskega dela je organsko rasla s časom več kot 60 let (natančneje od l. 1958), se  sproti razvijala in sledila sodobnim informacijskim in uporabniškim zahtevam. Končni  izdelek – storitev posredovanja študentskega dela, je sedaj res sodobna in dobra. Da panoga študentskega dela sedaj resnično izvaja dejavnost dobro, potrjujejo tako študenti in dijaki, kot naročniki, to je potrdila tudi resorna ministrica mag. Ksenija Klampfer (Mladina, 4.1.2019).

Med ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti in prekarnega dela med mladimi je tudi prejšnja resorna ministrica dr. Anja Kopač Mrak izpostavila opravljene spremembe študentskega dela. Uvedena je bila minimalna urna postavka, študentsko delo je bilo vključeno v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.

In zakaj bi potem ukinjali učinkovito panogo, ki se je razvijala po naravni poti več kot pol stoletja in  tako po ocenah naročnikov ter študentov, dijakov, deluje zgledno dobro? Zakaj jo na mah, z dekretom izbrisati ter na novo z velikimi dodatnimi stroški ter nepoznanimi širšimi socialnimi posledicami vzpostavljati drugje?

Z morebitno ukinitvijo ali zmanjševanjem vloge sedanjih koncesionarjev bi se bistveno  povečala tudi rigidnost na trgu dela, kjer je prav študentsko delo odločilen dejavnik pri zunanji prepoznavi konkurenčnosti gospodarstva v državi.

Je populacija študentov in dijakov (skoraj 150.000 ljudi) ter njihovih družinskih članov obveščena o  morebitnih posledicah, ki se jim obetajo z ukinitvijo študentskih servisov in predlagano selitvijo izvajanja dejavnosti na Zavod za zaposlovanje ter morebitnim koncem študentskega dela? Se zavedajo kakšen nivo sedanjih storitev bodo izgubili študentje, gospodarstvo ob enaki obremenitvi?

Sam prenos posredovanja študentskega dela na Zavod za zaposlovanje bi terjal obsežne priprave, in nedvomno veliko večja finančna sredstva, kot znašajo stroški danes. Utopično je pričakovati, da bi bilo izvajanje takšnega dela v javnem sektorju zastonj, brez aktiviranja obsežnih dodatnih človeških, finančnih in organizacijskih resursov.

Visok nivo sedanje  storitve posredovanja je izjemno težko ali nemogoče dosegati ob predpostavki, da Zavod za zaposlovanje trenutno servisira  okoli 80.000 brezposelnih, ob prevzemu študentov in dijakov pa bi dobil še okoli 100.000 dodatnih strank – študentov in dijakov, ki bi jih moral sproti in kompleksno procesirati na dnevni osnovi.

Izvajanje vsake dejavnosti, torej tudi študentskega dela, vsekakor povzroča stroške poslovanja, tako bi tudi morebitno izvajanje dejavnosti na Zavodu za zaposlovanje.

Posredniki v resnici niti najmanj nimamo stereotipno »bajnih provizij« temveč le skrajno nizke zakonsko določene priznane stroške izvajanja dejavnosti (»bajna provizija« v višini le 2,69%!! je posledica ZUJFA in se v naši panogi žal ni vrnila na prejšnje stanje), ki omogočajo le životarjenje.

Te stroške tudi plačajo naši naročniki in nikakor na bremenijo kogarkoli drugega, države. Sami posredniki na višino in odmero priznanih stroškov tudi ne moremo vplivati, določila jih je država. Posredniki si želimo le pošteno in ustrezno plačilo za svoje, resnično  kvalitetno opravljeno delo. S sedanjim nivojem priznanih stroškov (2,69%, kar je npr. približna višina stroška  kartičnega poslovanja), predvsem manjši, lokalni posredniki resnično komaj preživimo, naše izplačane plače so pod nivojem povprečne slovenske plače (da sploh ne govorimo o plačah za nivo izobrazbe ali za povprečje plač v javnem sektorju). Še kako bi si želeli npr. normalnega donosa na kapital in možnosti doseganja povprečne slovenske plače zaposlenim.

Po svoje smo z aktualizacijo našega položaja pravzaprav zadovoljni, da lahko končno prikažemo pravo stanje, prave podatke in informacije, da se z argumenti zoperstavimo stereotipom o našem delu. Doslej nam nihče ni želel prisluhniti.

Delitev sredstev med posrednike za opravljanje dejavnosti bi morala biti poštena, racionalna, regionalno uravnotežena, pregledna in predvsem javna, da ne bi prihajalo do možnosti sedanjih lažnih in skrajno zlonamernih, izkrivljenih informacij o našem delu, zaslužkih, položaju.

Ureditev, organiziranost, učinkovita regionalna pokritost in višina priznanih stroškov poslovanja – razdelitve priznanih stroškov za opravljanje dejavnosti ni in nikoli ni bila v naši pristojnosti te pogoje izvaja država preko resornega ministrstva.

Naše delo lahko primerjamo s čistilnim servisom, ki servisira, čisti npr. državni zbor, bencinsko črpalko, šolo. In je torej potrebno takšen čistilni servis kar z dekretom ukiniti, ker ustrezno in strokovno opravlja svoje delo?!

Ne drži tudi, da smo posredniki finančno močne institucije, naše poslovne rezultate in letna poročila moramo vsako leto dostaviti resornemu ministrstvu, ki ima vse natančne podatke o našem poslovanju, panogi, zaslužkih, stroških poslovanja.

Kaj tako strašno zavržnega in nezakonitega je storil kdo od posrednikov, da je celotna panoga čez noč postala državni sovražnik številka ena, ki ga je potrebno takoj z dekretom ukiniti in mu v obstoječem, veljavnem pravnem sistemu ni dana niti pravica do zagovora, argumentacije ter sploh ni obveščen o obtožbi?

Ali je predlog, ki ga brez širše vključenosti demokratičnih in strokovnih javnosti konspirativno pripravljajo predlagatelji, pripravljen s popolnim nepoznavanjem ali zavestnim ignoriranjem očitnih in s podatki, številkami dokumentiranih dejstev?

Je torej važen le trmasto zastavljeni sorazmerni populistični končni učinek, ne glede na ceno izvedbe in njene posledice?

Pozivamo vse deležnike, ki razpolagajo s političnim vplivom, da podrobno in zares odgovorno do vseh družbenih skupin pretehtajo navedena in morebiti nepoznana dejstva in odstopijo  od skrajnih in radikalnih ukrepov (ukinitev študentskih servisov) ter se potrudijo za pregledno ureditev panoge v vseh prvinah, ki se zdijo sporne.

___________

* Darko Kutoš je lastnik družbe Mladinski servis POMURSKI ŠTUDENTSKI SERVIS d.o.o., Murska Sobota

One response

  1. Preskočim pričakovano reklamiranje “lastnega” poslovnega modela. Žal v mešanju vzrokov in posledic pozabljamo na enega temeljnih ciljev, ki bi ga morali zasledovati. To pa je trajanje šolanja na Univerzi. Skrajni čas je, da najdemo rešitve, ko bo vsako leto konec študijskega leta konec julija. To pomeni po treh letih prve stopnje in po dveh druge in po štirih letih tretje stopnje … se konec julija delijo diplome najmanj 80% vpisanega letnika (preostali imajo zaradi opravičljivih razlogov na voljo jesenski rok za zaključek letnika).

%d bloggers like this: