Program reform (3): Učinkovita raba energije in program vlaganj v energetiko

Drago Babič

Ocena stanja

O oceni stanja slovenske energetike smo pisali podrobneje v dveh komentarjih:

Prihodnost naše energetike (1)

Prihodnost naše energetike (2) – Obnovljivi viri energije

Slovenska energetika je že tehnološko del širše, Evropske energetike in je ne moremo obravnavati kot samo nacionalni projekt. To pomeni, da se ne moremo izogniti čezmejnim vplivom, tako dobrim kot slabim, umetnost strategije pa je, da izkoristimo dobre učinke in se izognemo slabim. V tem smislu je treba spremeniti dosedanje pristope, ki so stavili preveč na samooskrbo in varnost oskrbe za vsako ceno in premalo na ekonomičnost poslovanja sektorja, predvsem pa na koristi končnih uporabnikov. Najti moramo pravo ravnotežje med varnostjo oskrbe in ekonomičnostjo poslovanja celotnega področja. To je še posebej zahtevna naloga v sedanjem času, ko ogromne subvencije, namenjene izgradnji OVE, predvsem pri bogatejših članicah EU, tako izkrivljajo realno sliko ekonomičnosti energetike, da pravih odločitev glede lastnega razvoja z dolgoročnimi posledicami ni možno sprejemati.

Nadaljujte z branjem

Program reform (2): Tehnološki preboj

Jože P. Damijan in Drago Babič

Ocena stanja

V času krize so vse slovenske vlade po letu 2011 zavzele tipičen neoliberalni »roke proč« pristop glede spodbujanja tehnološkega razvoja. Po eni strani so drastično zmanjšale javne izdatke za raziskave in razvoj (RR). Tako so se med letoma 2011 in 2016 javna sredstva za RR zmanjšala kar za 118 mio evrov oziroma za 42% (iz 282 na 164 mio evrov), kot delež v BDP pa iz 0.76% na le še 0.41%. Na drugi strani so bile kot nadomestek uvedene olajšave za podjetja za vlaganja v RR, kar so podjetja pridno izkoristila in statistično so se vlaganja poslovnega sektorja v RR okrepila in so bila leta 2016 za 20 mio evrov višja kot v 2011. Hkrati se je okrepilo črpanje evropskih sredstev za RR, to je bilo leta 2016 tudi za 20 mio evrov višje kot v 2011. Toda oboje skupaj je nadomestilo zgolj tretjino izpada javnih sredstev za RR.

Na tretji strani pa je država zamočila glede institucionalnega spodbujanja tehnološkega razvoja. Slednje se je prek nekdanje tehnološke agencije TIA in skupaj z JAPTI, kot bi rekel nekdanji resorni minister Gregor Golobič, »utopilo v Špiritu«. Javno spodbujanje tehnološkega razvoja danes najdete razdrobljeno marsikje, prav gotovo pa ne v Spiritu, agenciji, ki je zanj zadolžena.

Nadaljujte z branjem

Kdo bo slovenska Cambridge Analytica?

Spodaj je droben izvleček iz tega, kar je v torek prikazal britanski Channel 4 glede angažmaja in aktivnega usmerjanja Trumpove predsedniške kampanje. V bistvu so naredili vse ključne stvari za Trumpovo kampanjo – analitiko (identifikacijo osmih ključnih neodločenih držav), targetiranje neodločenih volilcev prek zlorabe osebnih Facebook profilov desetin milijonov Američanov in njihovega nagovarjanja z ustreznimi vsebinami z uporabo istega socialnega medija. In uspelo jim je pridobiti dovolj neodločenih volilcev, ki so prinesli večino elektorskih glasov, čeprav je Trmp izgubil po absolutnem številu volilnih glasov. Učinkovita strategija, ni kaj.

Nadaljujte z branjem

Umetna inteligenca je kot tinejdžerski seks

Težko, da mi ne bi bila všeč ta oznaka Dana Arielyja, profesorja na univerzi Duke, ki je uvajanje umetne inteligence v poslovanje označil kot “tinejdžerski seks”:

Everyone talks about it, nobody really knows how to do it, everyone thinks everyone else is doing it, so everyone claims they are doing it.

Moja osebna skepsa glede umetne inteligence se ne nanaša toliko na to, da nas bodo roboti zamenjali na delovnih mestih, da nam bodo algoritmi zjutraj kuhali kave, pospravljali stanovanja in premagovali pri družabnih igrah (pri čemer je vse troje dokaj preprosto in izvedljivo, saj gre za rutinska opravila z omejenim številom kombinacij), pač pa na to, da nas bodo algoritmi zamenjali pri kreativnem razmišljanju in inoviranju. Da bodo kreativni namesto nas. Da bodo stvaritelji namesto nas.

Nadaljujte z branjem

Topolkova direkcija kot primer (zelo) slabe prakse projektnega vodenja

Mirko Troha

Predsednik Vlade Miro Cerar skuša omiliti sramoto, ki mu jo je nakopal Damir Topolko z maketo 2. tira. Miro Cerar meni, da je šlo v primeru afere le za eno in edino napako. Naše mnenje je, da predstavlja afera z maketo le vrh ledene gore slabo pripravljenih in slabo vodenih projektov. Hvaljenje Damirja Topolka o tem, kako dobro vodi številne projekte, postane malo manj bleščeče, če se ti projekti pogledajo bolj podrobno.

Direkcija za infrastrukturo nastopa v projektih v vlogi naročnika. Pri skoraj vseh projektih pa sodeluje s podjetjem DRI, ki ga vodita Jurij Kač in Tadej Veber. Podjetje DRI ima monopol za operativno vodenje in pripravo vseh gradbenih projektov s strani države. Pri monopolu pa že po definiciji kvaliteta storitev pada. Hkrati pa se z monopolom povečuje tudi tveganje za korupcijo.

Prepletenost sodelovanja z delom na projektih se kaže tudi s prepletenostjo z nadzorstvenimi funkcijami. Damir Topolko je predsednik nadzornega sveta podjetja DRI, podjetja, ki mu DRSI odda največ poslov. Hkrati pa tudi DRSI predstavlja največjega naročnika za podjetje DRI.

Nadaljujte z branjem

Program reform (1): Davčne prilagoditve za višjo blaginjo in bolj spodbudno poslovno okolje

Jože P. Damijan in Bine Kordež

Ocena stanja

Kljub splošnemu prepričanju, da so davčne obremenitve v Sloveniji nadpovprečno visoke, je delež pobranih davščin (vsi davki in prispevki skupaj) v primerjavi z BDP pod povprečjem Evropske Unije. Davčna obremenitev v Franciji, Belgiji in skandinavskih državah je za približno 10% točk BDP višja kot v Sloveniji, v sosednjih Avstriji in Italija pa za 5% točk BDP višja. Tudi Hrvaška ima za 1% BDP višjo davčno obremenitev kot Slovenija. Izmed najbolj razvitih evropskih držav imajo nižjo davčno obremenitev glede na BDP le V. Britanija, Španija, Švica in Irska, ki pa bodisi zastopajo drugačen vrednostni sistem glede dostopnosti javnih storitev bodisi gre za davčne oaze.

Slika 1: Delež pobranih davkov v BDP po vrstah davkov v državah EU, 2016 (% BDP)

Davki-0png

Nadaljujte z branjem

Kako je Cambridge Analytica prek Facebooka in drugimi triki manipulirala volilce

Nocojšnja oddaja Channel 4 s posnetki pogovorov vodilnih v Cambridge Analytica (CA) razkriva še nekaj trikov, s katerimi so manipulirali obnašanje skupin ljudi. Predvsem pa, za kako breskrupulozne, načrtne manipulacije je šlo in da se uporabljena sredstva  nič ne razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo tajne službe.

Aja, pomemben lastnik CA je Robert Mercer, velik podpornik republikancev in donator v Trumpovi predsedniški kampanji. Kar CA ni uspelo v kampanji s Tedom Cruzom, ji je uspelo v kampanji za Donalda Trumpa in kampanji za podpornike britanskega izhoda iz EU (Brexit).

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

%d bloggers like this: