Mirko Troha

Predsednik Vlade Miro Cerar skuša omiliti sramoto, ki mu jo je nakopal Damir Topolko z maketo 2. tira. Miro Cerar meni, da je šlo v primeru afere le za eno in edino napako. Naše mnenje je, da predstavlja afera z maketo le vrh ledene gore slabo pripravljenih in slabo vodenih projektov. Hvaljenje Damirja Topolka o tem, kako dobro vodi številne projekte, postane malo manj bleščeče, če se ti projekti pogledajo bolj podrobno.

Direkcija za infrastrukturo nastopa v projektih v vlogi naročnika. Pri skoraj vseh projektih pa sodeluje s podjetjem DRI, ki ga vodita Jurij Kač in Tadej Veber. Podjetje DRI ima monopol za operativno vodenje in pripravo vseh gradbenih projektov s strani države. Pri monopolu pa že po definiciji kvaliteta storitev pada. Hkrati pa se z monopolom povečuje tudi tveganje za korupcijo.

Prepletenost sodelovanja z delom na projektih se kaže tudi s prepletenostjo z nadzorstvenimi funkcijami. Damir Topolko je predsednik nadzornega sveta podjetja DRI, podjetja, ki mu DRSI odda največ poslov. Hkrati pa tudi DRSI predstavlja največjega naročnika za podjetje DRI.

Zanimivo je, da inženirsko podjetje DRI, ki se ukvarja predvsem z gradbenimi projekti, nima niti v ožjem poslovodstvu niti v nadzornem svetu nikogar, ki bi bil po izobrazbi inženir gradbeništva. Če k temu prištejemo še vodstvo 2TDK, ki prav tako nima v vodstvu gradbenega strokovnjaka, se sam po sebi postavlja odgovor na vprašanje, zakaj so infrastrukturni projekti vedno slabše pripravljeni in vedno slabše obvladovani. Mnogi menijo, da gre v odsotnosti stroke iskati razloge za katastrofalno vodenje projekta 2. tir.

Samo predstavljajmo si, da bi npr. gradbeni inženir vodil Banko Slovenije, ali pa predsedoval Ustavnemu sodišču. Zakaj so izobrazbeni kriteriji in izkušnje tam jasno določeni, medtem ko so pogoj za vodenje milijardnega projekta le dobre politične zveze?!

Nedvomno gre krivdo za to iskati po hierarhiji do vrha, do predsednika vlade. On je postavil projekt 2. tira za prioriteto svojega mandata, vendar pa so ljudje, povezani s tem projektom, večkrat dajali vtis, da delajo proti temu projektu.

Poglejmo si nekaj napak pri vodenju pripravljalnih del za projekt 2. tir.

Projekt pripravljalnih del za projekt 2. tira

Damir Topolko je povedal, da je bilo za projekt drugega tira podpisanih že za 100 mio € pogodb.

Pri projektu za pripravljalna dela oz. dostopne ceste, ki ga DRSI ocenjuje na slabih 20 mio €, je bila pogodba podpisana za manj kot 15 mio €. Spomnimo, da gre za projekt, za katerega je Peter Gašperšič obljubil odstop, če se dela ne bodo pričela izvajati do konca leta 2017, vendar svoje obljube ni držal. Glede na svoje spremenljive izjave o potrebnosti 2. tira to ne predstavlja nikakršnega odmika od njegove kredibilnosti.

Na portalu javnih naročil za projekt pripravljalnih del si lahko ogledamo okrog 150 vprašanj (pri 122 so nehali šteti), ki so bila naročniku DRSI postavljena v sklopu izdelave ponudbe. Število vprašanj je določen pokazatelj kakovosti priprave razpisa. Vendar pa je potrebno pobliže pregledati vprašanja, da si lahko odgovorimo, kaj so bile nejasnosti pri razpisu. V nadaljevanju je predstavljenih le nekaj vprašanj tehnične narave.

Ponudnik v vprašanju 11 sprašuje, zakaj je za vodovodne cevi načrtovana stara tehnologija jeklenih cevi s katodno zaščito in predlaga, da se vodovodne cevi izdelajo iz sodobnih duktilnih cevi. Hkrati detajlno pojasni tehnologijo in opozarja, da so pri starejši tehnologiji višji vzdrževalni stroški.

DRSI ne pojasni, zakaj se je tako odločil in birokratsko odgovori le, da morajo ponudniki upoštevati projektno dokumentacijo. Tak odgovor priča o strokovni neusposobljenosti naročnika, da bi razumel tehnične karakteristike na projektu.

V vprašanju št. 68 sprašuje ponudnik, zakaj piše v postavkah ponekod vgraditev nasipov, drugje pa izdelava nasipov in v čem je razlika.

Dodajamo naše pojasnilo, da razlike ni. V tem primeru gre le za neusklajenost med projektanti. Naloga naročnika pa je tudi to, da poskrbi da je projektna dokumentacija usklajena.

Ponudnik v vprašanju 76 sprašuje, ali so stroški deponiranja izkopnega materiala stvar naročnika ali izvajalca?

Že samo dejstvo, da se to sprašuje in da to ni navedeno v popisu del, priča o tem, da so popisi del pripravljeni pomanjkljivo. Nestrokovno in pomanjkljivo pripravljeni popisi pa predstavljajo osnovo za sklepanje aneksov k pogodbi.

V vprašanju št. 122 kritizira ponudnik nepregledno sporočanje sprememb, ki so objavljene po odgovorih, namesto da bi bil na enem mestu izdelan čistopis popisa del z vsemi spremembami. Prav tako kritizira neusklajenost podatkov za količine v projektni dokumentaciji. Sprašuje, zakaj je pri nekaterih objektih predvideno 7% nepredvidenih del.

Če bi DRSI uporabljala sodobna in ustrezna informacijska orodja, ki jih uporablja že marsikateri javni investitor in vsako večje izvajalsko gradbeno podjetje pri nas, bi se ob vsaki reviziji popisov del izdelal dokument s spremembami, kar bi tako izvajalcem kot naročniku omogočalo pregled nad spremembami v popisih del.

Izračun količin po postavkah predstavlja velik problem. Žal se DRSI ne zaveda dejstva, da lahko 20% napaka pri izračunu količin povzroči 20% napako v vrednosti projekta. Če gre za pogodbo na ključ, pa v primeru projekta 2. tir to pomeni 200 milijonsko izgubo pri naročniku ali izvajalcu. Žalostno dejstvo je, da na DRSI nihče ne preveri izračuna količin, kaj šele da bi jih po sprejetih spremembah vsaj ažuriral.

A priori nekritično napihovanje vrednosti projekta v odstotkih zaradi nepredvidenih del, ki niso z ničemer obrazložene, pomeni le potuho slabi pripravljenosti projekta. Drži, da nosi odgovornost za kakovostno projektno dokumentacijo projektant, vendar ta pogosto dela po pogojih in zahtevah, ki jih določi DRSI in ne po lastnih strokovnih merilih.

Zelo veliko pa pove komentar enega od ponudnikov med vprašanji na portalu o pripravljeni razpisni dokumentaciji:

»Glede na zelo slabo definirane popise del in ujemanje le-teh s tehničnimi poročili, predlagamo, da naročnik/projektant pregleda še enkrat vso projektno dokumentacijo in zadeve uskladi in dopolni popise kot je treba, da ne bo potem prihajalo do nepotrebnih dodatnih del in aneksov v času izvedbe del, kar je očitno že praksa v naši državi, za kar pa nihče ne odgovarja. Veliko krivde pa leži na slabo izdelanih/usklajenih projektih, za kar pa projektanti dobijo zelo dobro plačano, odgovarjajo pa za nič, kar je narobe v projektih!!«

Lastna izkušnja z DRSI

Tudi sami smo imeli izkušnjo z javnim naročilom DRSI, pri čemer je šlo za Elaborat ocene vrednosti projekta. Predmet ponudbe je bil nejasno določen in je dopuščal nejasne interpretacije. DRSI je izbral ponudbo po kriteriju najnižje cene, pri čemer pa je bilo zanimivo, da je izbrani ponudnik ponudil ceno, ki je predstavljala zgolj četrtino cene povprečja ostalih ponudnikov, ki so bili relativno izenačeni. DRSI smo svetovali, naj dodatno vsebinsko preveri, kaj bo izbrani ponudnik izdelal.

To so naredili v tipično birokratski maniri – tako, da so sprejeli zgolj pojasnilo odvetnika izbranega ponudnika, ki je ponovno zgolj citiral nejasen predmet pogodbe, ki ga je napisal sam DRSI. DRSI ni želel tehnično in vsebinsko preveriti, kako namerava izbrani ponudnik izpolniti pogodbene zahteve.

Končni elaborat, ki ga je pripravil izvajalec, je bil podvržen zunanji reviziji, ki je imela na elaborat pripombe, vendar jih izvajalec ni pojasnil, DRSI pa na to ni imel pripomb.

Za nameček je izvajalec oddal elaborat 2 meseca kasneje kot je bil predviden rok v pogodbi, pri čemer jih DRSI ni kaznoval.

Sklepne ugotovitve

DRSI ima izredno velik proračun, za leto 2018 ta znaša 580 mio € za investicije v železniško in državno cestno infrastrukturo. Priprava projektov ni kakovostna, spremljanje in nadzor nad projekti je ravno tako neprimeren. Žal pa od ljudi, ki niso inženirji, tudi ni mogoče pričakovati, da bodo razumeli inženirske probleme in pomanjkljivosti v projektih. Z vsebinsko tehničnimi problemi se ne ukvarja nihče.

Namesto da bi DRSI delala na tem, da se sistemsko rešijo vsebinsko tehnični problemi pri izdelavi projektne dokumentacije in popisov del, raje ne naredi nič.

Tehnične specifikacije za gradnjo cest so bile zadnjič izdane pred tridesetimi leti. Od takrat je izšlo veliko popravkov in dodatkov. Pravilen pristop bi bil izdelati vsaj čistopis popravkov, če že ne novo revizijo.

Standardizacija popisov del ostaja velika želja, vendar je ljudi na DRSI z več kot pol milijardnim proračunom težko prepričati, da bi kakšen promil proračuna namenili za večjo preglednost popisov del, ki predstavljajo temelj za določitev vrednosti projekta. Raje še naprej ugibajo, koliko bo vrednost projekta, potem pa za napake krivijo projektante.

V splošnem bi moralo veljati, da so »veliki naročniki« promotorji dobre prakse in tehnično dovršeno pripravljenih projektov. Pri nas pa je ravno obratno. Direkcija, s Topolkom na čelu, ni primer dobre prakse.

Lahko bi rekli, da je škoda, ki naj bi bila povzročena na podlagi neznanja matematike in obvladovanja osnov programa Excel, zanemarljiva, v primerjavi s škodo, ki jo DRSI dela stroki in posledično celotni Sloveniji s slabo obvladovanimi projekti, kot je to v primeru 2 tira.