Zakaj visoko izobraženi kadri odhajajo v tujino?

Bine Kordež

V teh dneh smo lahko zasledili pomembno drugačne argumente proti previsoki obdavčitvi plač, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Predstavljeni so bili s strani direktorja kluba slovenskih podjetnikov, zaradi česar takšno stališče lahko razumemo tudi kot pogled podjetniškega sektorja. V Sloveniji je sicer teza o premočno obdavčitvi plač postala kar nekakšen aksiom, ki se ga ponavlja na vseh ravneh. Ker pa so vse večkrat prisotni tudi drugačni pogledi na obdavčevanje dela, je bila logično pričakovana tudi drugačna argumentacija za znižanje davkov na plače, predvsem na najvišje.

Do sedaj smo najpogosteje poslušali, da so v Sloveniji visoke plače obdavčene nadpovprečno in da nam zato visoko izobraženi kadri bežijo v tujino. Pri tem so se navajali primeri, da dobi pri nas posameznik s 7.500 evrov bruto plače “kar” 300 evrov manjši neto znesek. To naj bi bil razlog, da razvojni inženirji bežijo v tujino ter argument, da je obdavčitev najvišjih plač potrebno znižati.

Nadaljujte z branjem

Zakaj lahko v Nemčiji odgovornost presojajo na podlagi malomarnosti, v Sloveniji pa morajo tožilci dokazati naklep?

Stanko Štrajn

V odmevni oddaji TARČA, nam je pretekli teden voditeljica ga. Lidija Hren omogočila seznanitev z ukrepi slovenske politike, organov pregona in ravnanjem pravosodja v procesu razčiščevanja odgovornosti bančnikov, ki so s svojimi dejanji in opustitvami povzročili Sloveniji in njenim državljanom za 5.5 milijarde evrov škode.

Iz uvodnega pregleda o poslovanju NLB in NKBM in iz pregleda o poslovanju Faktor banke ter Abanke izpred treh tednov sledi, da so uprave najpomembnejših slovenskih bank ravnale malomarno in pri svojem poslovanju niso upoštevale predpisanih standardov skrbnosti dobre bančne prakse, kot jih določa Zakon o bančništvu in na njem temelječi podzakonski predpisi ter notranji akti bank.

Nadaljujte z branjem

Republikanska hipokrizija

A thread by Paul Krugman

This seems naive to me. The GOP may have said that it favored these things, but the reality has been completely different — and it didn’t start with Trump

Nadaljujte z branjem

Fantazijski svet neoklasike na prepihu

After 15 years of work economist Anwar Shaikh finished writing Capitalism: Competition, Conflict and Crisis. It provides economics based on “actual observations” instead of the “idealized world” of mainstream economists. He hopes it will create the “foundation for an alternate curriculum”.

Why did you write this book?

When I first entered economics it was with a wish to understand how the world works. I am from Pakistan, I grew up in a part of the world where disparity in wealth was enormous and growth was slow. My father was a diplomat who was posted in many countries so growing up I observed a diversity of peoples, cultures and economies. In Kuwait I observed how they had more money than they could count, and still many were poor and working under very difficult conditions. So I thought that economics would help me explain this. But when I got to economics I realized that the orthodoxy was not dealing with the world that I was interested in, it was dealing with a world of fantasy.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

So švedski zdravstveni delavci bolj produktivni oziroma česa ne razumejo na GZS?

Bine Kordež

Na teh straneh sem v zadnjem času predstavil kar nekaj podatkov o položaju javnega sektorja. Na žalost se javni sektor običajno ocenjuje na osnovi posameznih ekscesov in tako se vsa Slovenija ukvarja predvsem s ceno nekega zdravstvenega materiala, le malo pa je celovitih ocen stanja. Zadnje zahteve po kar precejšnjem dvigu plač javnih uslužbencev pa so to splošno mnenje seveda še nekoliko zaostrile. Nasprotovanju prevelikim dodatnim obremenitvam se razumljivo pridružuje tudi gospodarstvo oz. njihov predstavnik – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). V zadnjem zapisu (Sobotna priloga Dela) smo tako lahko prebrali kar nekaj novih argumentov, ki opozarjajo na prevelike apetite zaposlenih v javnem sektorju, kar naj bi ogrožalo tako vzdržnost javnih financ kot tudi konkurenčnost našega gospodarstva.

Seveda ni nobenega dvoma, da je gospodarstvo motor našega nadaljnjega razvoja in njegova uspešnost tudi vir za porast blagostanja celotnega prebivalstva. Vseeno pa se pri tem zanemarja vloga in pomen gospodarskih dejavnosti, ki se v pretežni meri izvajajo v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo in sociala ter javna uprava). Zbornica namreč ugotavlja, da naj bi za zaposlene pri opravljanju omenjenih storitev v Sloveniji namenjali kar petino več denarja kot v sosednjih državah. Po njenih besedah naj bi bila tudi produktivnost pri opravljanju teh storitev za kar polovico nižja kot na primer v skandinavskih državah in razumljivo tudi bistveno nižji nivo storitev.

Nadaljujte z branjem

Zakaj so v ZDA zdravstvene storitve najdražje na svetu?

Zato, ker so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja.

In zakaj so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja?

Ker je, kot je to že 25 let nazaj ugotavljal Bernie Sanders, to super dober biznis za zdravstvene zavarovalnice, farmacevtska podjetja in zasebne bolnišnice. In ki zato letno plačujejo desetine milijonov dolarjev lobističnega denarja, da v ZDA ne bi prišlo do uvedbe univerzalnega zdravstvenega varstva. (Obamacare je zgolj cenejša verzija obstoječega zasebnega zdravstvenega zavarovanja).

Nadaljujte z branjem

Hired: Šest mesecev v podzemlju gig ekonomije

Hired je nova knjiga na mojem Kindlu. Novinar James Bloodworth se je podal za 6 mesecev v podzemlje britanske gig ekonomije. Delal je vse – sodobne – oblike dela kot kratkoročno najeta delovna sila brez socialne varnosti, od Amazonovih skladišč do voznika pri Uberju, in se poskušal s temi skromnimi prihodki preživeti. Skupaj z razčlovečenim britanskim delavskim razredom, študenti z desperadičnimi prihodki in brezpravnimi imigranti iz Vzhodne Evrope.

Bloodworth kaže na sliko sodobne delavske Britanije, ki – temu vtisu se ni mogoče izogniti – spominja na Dickensove in Marxove opise delovnih in življenjskih razmer britanskega delavskega razreda v prvi polovici 19. stoletja. Tedanje nevzdržne razmere delavskega razreda so spodbudile krvave delavske upore in ostro marksistično kritiko.  Prvi so izzvali postopno regulacijo delovnih razmer (krajši delovnik, ukinitev otroškega dela), druga pa marksistične revolucije v prvi polovici 20. stoletja.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: