Kdo je Miru Cerarju miniral 2. tir – Laži in manipulacije (2. del)

Mirko Troha

Miro Cerar ponavlja, da je bil projekt večkrat pregledan s strani tujih institucij, kot je Jaspers. Te inštitucije se seveda niso spustile na nivo kalkulacije projekta in analize stroškov, kot smo se stroškovni inženirji, ampak so zgolj potrdile, da je projekt primeren za sofinanciranje. Interes inštitucij, kot je Evropska investicijska banka, je predvsem to, da bodo posojen denar dobili vrnjen, kako pa je porabljen, jih prav zelo ne zanima. Spomenik kontroli Jaspers, na katero prisegata Miro Cerar in Jure Leben, stoji v Šaleški dolini, Slovenci pa mu pravimo tudi TEŠ 6. Miro Cerar uporablja (ne)argumentacijo in zagovarja stališča svojih sodelavcev z navajanjem inštitucij, ki jih podpirajo, ker ne more zavrniti argumentov, ki so bili očitani s strani strokovnjakov. Še vedno se spomnimo omalovažujočih označb strokovnjakov s strani Mira Cerarja v Državnem zboru, potem ko ni zmogel navesti argumentov v svoj prav. Miro Cerar ne razpravlja s strokovnimi argumenti, ampak v načinu ad personam diskvalifikacije.

Nadaljujte z branjem

Žepni programi žepnih strank in norost slovenskih volilcev

Če je Miru Cerarju uspelo pred štirimi leti brez vizije, brez programa in zgolj z novim obrazom doseči zgodovinsko rekordni rezultat (35%) na parlamentarnih volitvah, je Marjan Šarec ogromen presežek. Za razliko od Cerarja je pred volitvami, ob novem obrazu, zmogel celo spisati volilni program žepnega formata, ki lepo v celoti sede v format displaya pametnega telefona.

Pustimo ob strani zlobne jezike, ki natolcujejo, da je to vse, kar je pametnega v tem programu, ali tiste, ki to vsebino označujejo kot “prosti spis iz petega razreda osnovne šole“. Prosim, ne podcenjujte norosti slovenskih volilcev. Če je Cerarju uspelo zgolj z novim obrazom do več kot tretjine glasov, kako daleč šele lahko nese Marjanu Šarcu z žepnim programom velikosti displaya pametnega telefona?!

Faksimile bizarnega programa Liste Marjana Šarca z uvodnim tekstom, čisto resno objavljenim na uradni spletni strani LMŠ.

Kdo je Miru Cerarju miniral 2. tir – Nestrokovna in nedorasla ekipa (1. del)

Mirko Troha

V oddaji Tarča, ki je bila predvajana 15.3.2018, je Miro Cerar, predsednik vlade v odstopu, za neuspeh projekta Drugi tir okrivil, kot je dejal, tiste, ki so ves čas delali na tem, da projekt ne bi uspel, samo zato ker ga vodi SMC. Miru Cerarju bi težko očitali, da v svoji nameri, da bi Slovenija dobila sodobno železniško povezavo med Koprom in Divačo, ni bil iskren, problem pa je drugje. Mira Cerarja so obkrožili ljudje, ki niso bili iskreni ali pa strokovno in organizacijsko niso bili dorasli infrastrukturnemu projektu, kot je Drugi tir. Namesto da Miro Cerar užaljeno obtožuje vsepovprek, da so mu metali polena pod noge, bi bil čas, da se zamisli in ugotovi, kaj je sam počel narobe in si odgovori na vprašanja o iskrenosti, učinkovitosti, znanju in izkušnjah svojih sodelavcev.

Nadaljujte z branjem

Zakaj visoko izobraženi kadri odhajajo v tujino?

Bine Kordež

V teh dneh smo lahko zasledili pomembno drugačne argumente proti previsoki obdavčitvi plač, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Predstavljeni so bili s strani direktorja kluba slovenskih podjetnikov, zaradi česar takšno stališče lahko razumemo tudi kot pogled podjetniškega sektorja. V Sloveniji je sicer teza o premočno obdavčitvi plač postala kar nekakšen aksiom, ki se ga ponavlja na vseh ravneh. Ker pa so vse večkrat prisotni tudi drugačni pogledi na obdavčevanje dela, je bila logično pričakovana tudi drugačna argumentacija za znižanje davkov na plače, predvsem na najvišje.

Do sedaj smo najpogosteje poslušali, da so v Sloveniji visoke plače obdavčene nadpovprečno in da nam zato visoko izobraženi kadri bežijo v tujino. Pri tem so se navajali primeri, da dobi pri nas posameznik s 7.500 evrov bruto plače “kar” 300 evrov manjši neto znesek. To naj bi bil razlog, da razvojni inženirji bežijo v tujino ter argument, da je obdavčitev najvišjih plač potrebno znižati.

Nadaljujte z branjem

Zakaj lahko v Nemčiji odgovornost presojajo na podlagi malomarnosti, v Sloveniji pa morajo tožilci dokazati naklep?

Stanko Štrajn

V odmevni oddaji TARČA, nam je pretekli teden voditeljica ga. Lidija Hren omogočila seznanitev z ukrepi slovenske politike, organov pregona in ravnanjem pravosodja v procesu razčiščevanja odgovornosti bančnikov, ki so s svojimi dejanji in opustitvami povzročili Sloveniji in njenim državljanom za 5.5 milijarde evrov škode.

Iz uvodnega pregleda o poslovanju NLB in NKBM in iz pregleda o poslovanju Faktor banke ter Abanke izpred treh tednov sledi, da so uprave najpomembnejših slovenskih bank ravnale malomarno in pri svojem poslovanju niso upoštevale predpisanih standardov skrbnosti dobre bančne prakse, kot jih določa Zakon o bančništvu in na njem temelječi podzakonski predpisi ter notranji akti bank.

Nadaljujte z branjem

Republikanska hipokrizija

A thread by Paul Krugman

This seems naive to me. The GOP may have said that it favored these things, but the reality has been completely different — and it didn’t start with Trump

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: