Bine Kordež

Tovarna pralnih praškov Zlatorog Maribor je bila ena prvih slovenskih družb prevzeti s strani tujih investitorjev. Kupec je bil mednarodni koncern Henkel, ki je v Sloveniji ustanovil podjetje že leta 1990 in nadaljeval proizvodnjo v obratih Zlatoroga. Nedavno je zaokrožila informacija, da so v slovenski družbi močno zmanjšali obseg poslovanja ter dobiček in seveda me je zanimalo, kaj se s to družbo dogaja. Dejansko so še leta 2014 izkazovali kar 54 milijonov evrov celotnega dobička in plačali 8,8 milijona davka od dobička, lani pa je dobiček padel na slabih 12 milijonov evrov in slovenskemu proračunu so plačali kar 7 milijonov evrov manj. So se poslabšali pogoji poslovanja, zmanjšal obseg ali kaj drugega? Poglejmo.

Nadaljujte z branjem→

Finančni ministri EU so danes v Bruslju, zelo hvalevredno, potrdili prvi evropski črni seznam davčnih oaz. Na njem je sedemnajst držav, in sicer:

Ameriška Samoa, Bahrajn, Barbados, Grenada, Guam, Južna Koreja, Macao, Marshallovo otočje, Mongolija, Namibija, Palau, Panama, Sveta Lucija, Samoa, Trinidad in Tobago, Tunizija in Združeni arabski emirati.

Zažugali so še 47 jurisdikcijam, med katerimi so Švica, Turčija, Črna gora, Srbija, Makedonija, BiH, Oman in Katar. Te so uvrstili na sivi seznam, pri čemer gre za tiste države, ki trenutno sicer ne izpolnjujejo standardov EU, vendar so se zavezale k spremembi davčnih politik.

Nadaljujte z branjem→

Kaj takega, o čemer debatira ameriška politična elita, je povprečnemu Evropejcu ali Kanadčanu nemogoče razumeti. Si predstavljate, da senator Rand Paul, sicer zdravnik po osnovni profesiji in lastnik klinike, pa tudi pripadnik anarholiberalnega Tea Party gibanja, univerzalno zdravstveno zavarovanje enači s suženjstvom? Ker bi namreč v sistemu, kjer so vsi univerzalno zavarovani, kot mi v Evropi ali Kanadi, lahko kdorkoli prišel v njegovo ordinacijo in od njega zahteval, da ga pregleda ali zdravi. Rand Paul pa noče biti suženj takšnih univerzalnih zavarovancev, ampak le zdravnik tistih, ki lahko potegnejo kartico in plačajo njegovo (drago) storitev na licu mesta.

Skrajno bedasto.

Nadaljujte z branjem→

Evro območje je v kriznem desetletju med 2007 in 2016 izgubilo za 1,400 milijard evrov BDP ali za skoraj en cel letni BDP Italije. Kot kaže spodnja slika, je bilo to izgubljeno desetletje za praktično vse države, saj so kumulativno v tem desetletju vse države ustvarile manj, kot če bi rasle po 2% stopnji rasti BDP. Tudi za Nemčijo, ki je bila med evro državami najuspešnejša.

Nadaljujte z branjem→

Branko Milanovic se je lotil branja Adama Smitha (Bogastvo narodov, 1776) in tam v 7. poglavju odkril zaklad. V poglavju o kolonijah Smith namreč obravnava odnos med V. Britanijo in njenimi kolonijami. Smith ugotavlja, da kadar ekskluzivo nad upravljanjem kolonij dobijo velike korporacije, kot sta bili britanska in nizozemska East India Company, oziroma ko te ugrabijo upravljanje državnih interesov, je to najslabša oblika vladavine nad neko državo (kolonijo). (“The government of an exclusive company of merchants is, perhaps, the worst of all governments for any country whatever”). Zasebne družbe so namreč brez skrupulov pri črpanju profitov iz kolonij in po brutalnosti bistveno hujše od avtoritarnega suverena.

Podobno Smith ugotavlja glede odnosa do sužnjev v tedanji britanski severnoameriški koloniji (v sedanjih ZDA). Ugotavlja, da je bolj liberalno upravljanje ameriške kolonije s strani britanske krone šlo na škodo sužnjev. Ker je britanska krona gospodarske odnose do ameriške kolonije prepustila interesom bogatih lastnikov kapitala in njihovim medsebojnim dogovorom, je s tem slednjim implicitno dovoljevala slabo ravnanje s sužnji. Kadar je oligarhom prepuščena kontrola and oblastjo, bodo ti razumljivo bolj popustljivi do kolegov v primeru brutalnega ravnanja s šibkejšimi. Iz teh Smithovih ugotovitev Milanovic izpelje sklep, da je oligarhična, elitistična demokracija slabša za šibkejše od avtoritarnega, arbitranega režima.

Nadaljujte z branjem→

• Adam Smith: is democracy always better for the poor? – Branko Milanovic
• The debate over US tax reform: Part 1 – Furman & Summers
• The debate over US tax reform: Part 2 – Furman & Summers
• Getting the Facts Straight on Deficits – Center on Budget and Policy Priorities
• Trump’s version of capitalism endangers our democracy – Larry Summers
• Too Much Power in the Hands of Big Tech Could Distort Democracy – ProMarket
• Incidence and Welfare Effects of Corporate Tax Cuts – Paul Krugman
• Voodoo Too: The GOP Addiction to Financial Deregulation – Paul Krugman
• Corruption and institutional design – Understanding Society
• Should we Get rid of the Natural Rate Hypothesis? (NBER) – Olivier Blanchard
• An Economist’s Take on Bitcoin and Cryptocurrencies – Douglas L. Campbell
• New eBook: Ordoliberalism: A German oddity? – VoxEU
• Is Job Disruption Historically Low in the US Economy? – Tim Taylor
• Why Trying New Things Is So Hard to Do – By Sendhil Mullainathan

Stanko Štrajn

Ugotovitve in dejstva, ki jih je odmevno razkrila Hanžkova parlamentarna preiskovalna komisija strokovni javnosti ni razkrila nič novega, ker so intelektualno pošteni strokovnjaki že vsaj od leta 2010 dalje javno opozarjali izvršno oblast. In sicer, da TEŠ d.o.o. vodi tedaj največjo investicijo z javnim denarjem nezakonito in da troši javni denar negospodarno, zaradi česar je prišlo do skoraj trikratnega preplačila gradnje šestega bloka termo elektrarne (TEŠ 6). Preiskovalna komisija je opravila izjemno pomembno delo, ker je končno intelektualno pošteno, kot pomemben državni organ razkrila resnico o zlorabah, okoriščanju in nesposobnosti, ali celo zlonamernosti slovenske politike, ki ji očitno ni mar, kako živimo državljani, če mirno dopušča, ali celo spodbuja takšno razmetavanje z javnim denarjem.

Jože Damijan je ključne izsledke poročila včeraj objavil na svojem blogu in ocenil, da je preiskovalna komisija, če je njena pristojnost zgolj ugotavljanje politične odgovornosti, »brezzobi tiger«.

Nadaljujte z branjem→