Hanžkova preiskovalna komisija ni brezzobi tiger

Stanko Štrajn

Ugotovitve in dejstva, ki jih je odmevno razkrila Hanžkova parlamentarna preiskovalna komisija strokovni javnosti ni razkrila nič novega, ker so intelektualno pošteni strokovnjaki že vsaj od leta 2010 dalje javno opozarjali izvršno oblast. In sicer, da TEŠ d.o.o. vodi tedaj največjo investicijo z javnim denarjem nezakonito in da troši javni denar negospodarno, zaradi česar je prišlo do skoraj trikratnega preplačila gradnje šestega bloka termo elektrarne (TEŠ 6). Preiskovalna komisija je opravila izjemno pomembno delo, ker je končno intelektualno pošteno, kot pomemben državni organ razkrila resnico o zlorabah, okoriščanju in nesposobnosti, ali celo zlonamernosti slovenske politike, ki ji očitno ni mar, kako živimo državljani, če mirno dopušča, ali celo spodbuja takšno razmetavanje z javnim denarjem.

Jože Damijan je ključne izsledke poročila včeraj objavil na svojem blogu in ocenil, da je preiskovalna komisija, če je njena pristojnost zgolj ugotavljanje politične odgovornosti, »brezzobi tiger«.

Nihče od pristojnih organov nadzora in celo raziskovalni novinar Primož Cirman, ki je o TEŠ 6 izdal celo knjigo, ni opazil, kaj šele da bi to javno razkril, da TEŠ ravna z javnim investicijskim denarjem nezakonito in oddaja naročila po napačnem postopku, ker naročil ni oddajal po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Hanžkova komisija je jasno in argumentirano obrazložila zelo enostavna pravna dejstva, ki sta jih poznali tudi vladi Janeza Janše in Boruta Pahorja, pa kljub temu nista preprečili škodljivega vodenja investicije v TEŠ 6.

Akterji tega malomarnega ali namernega opuščanja dolžne skrbnosti res odgovarjajo pred Državnim zborom zgolj politično. V normalnih civiliziranih demokracijah bi ti ljudje morali oditi tja, kamor spadajo, to je na smetišče zgodovine, če parafraziram znano prerokovanje revolucionarnega Leva Trockega. V tem pogledu je »tiger« imel zobe in ni ugriznil brez zob. Vprašanje pa je, ali je nemara slovenski narod brezzobi tiger, če bo na prihodnjih volitvah volil tako, kot je 20% volivcev volilo na predsedniških volitvah, ko so tisti, ki so odšli na volišče, izvolili Borisa Pahorja za predsednika države, čeprav je pomembno pripomogel pri siromašenju slovenskih državljanov najmanj v zadevi TEŠ6.

Če nosilci politične oblasti nosijo zgolj politično odgovornost, pa člani uprav in nadzornih svetov, ki so vodili investicijo v TEŠ 6 po Zakonu o gospodarskih družbah nosijo materialno in kazensko odgovornost za svoje malomarno ali namerno škodljivo upravljanje javnega denarja. Seveda je možno, da bi tudi nosilce političnih funkcij doletela materialna in kazenska odgovornost, če bi se izkazalo, da so s svojim ravnanjem ali opustitvami ne le pasivno omogočili oškodovanje, pač pa da so kakorkoli dejansko sodelovali, bili neke vrste pomočniki. Vse še toliko bolj, če bi se izkazalo, da so od zlorab politične oblasti imeli celo kakšno osebno materialno korist.

Pomen poročila Hanžkove komisije je izjemen, ne zaradi ugotavljanja politične odgovornosti, ampak zaradi razkritja dejstev, ki jih pristojni organi države ne morejo več ignorirati in se ne morejo več sprenevedati po vzorcu nekdanje za energetiko tedaj resorne ministrice Darje Radić. Ministrica Darja Radić je vedela, da bi morali naročila za gradnjo TEŠ 6 oddajati po postopku javnega naročanja in je o tem obvestila ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Ker ta dva organa nista ukrepala, tudi resorno zadolžena ministrica ni ukrepala. Po tem vzorcu nihče ni ukrepal, ker so se vsi pretvarjali, da ne vedo, da se tedaj največja državna investicija vodi nezakonito. Tudi državno tožilstvo in NPU sta bila seznanjena o zlorabah in sklepanju škodljivih pogodb, ker sta belgijska korporacija HEMON in SCT vložila zelo argumentirano kazensko ovadbo, opremljeno z vsemi dokazi, v primeru naročila oddaje izgradnje hladilnega stolpa. TEŠ je v tem naročilu izbral za skoraj 50% dražjo ponudbo, ki je vrh vsega ponudila slabšo tehnologijo, in s tem porabil za skoraj 10 milijonov več javnega denarja, kot če bi izbral najugodnejšo ponudbo konzorcija HEMON in SCT.

Ne NPU, ne tožilstvo nista preverila utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe in nista ukrepala, ampak sta mirno ignorirala kazensko ovadbo, ne glede na njeno utemeljenost. Če si organi pregona lahko privoščijo ignorirati tudi poročilo preiskovalne komisije, bi preiskovalna komisija bila brezzobi tiger. Toda, komisija lahko predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa s katerim državni zbor pozove Državno tožilstvo naj poroča, zakaj ni ukrepalo in ni preiskalo utemeljenosti suma kaznivega ravnanja članov uprave in nadzornega sveta TEŠ. Tako tudi v tem pogledu Hanžkova komisija ni brezzobi tiger, saj Državni zbor glede na jasnost ugotovitev preiskovalne komisije ne more zavrniti sprejem sklepov, ki bi za seboj potegnili ustrezno ukrepanje, če želi pred volivci ohraniti vsaj nekaj malega zaupanja in verodostojnosti.

Vse navedeno je pomembno za razčiščevanje in uveljavljanje materialne in kazenske odgovornosti vseh udeleženih akterjev razkritih zlorab, toda najpomembnejše je ukrepanje v smeri vsaj delnega zmanjšanja povzročene škode.

Ker so bila vsa naročila za izgradnjo TEŠ 6 oddana nezakonito, so pogodbe o naročilih 11. sklopov naročil pravno nične. Državni zbor lahko na predlog zobatega tigra, svoje preiskovalne komisije naloži Vladi RS, da preko Državnega pravobranilstva vloži tožbe zoper TEŠ in njegove izbrane pogodbene izvajalce na ugotovitev ničnosti pogodb o oddanih naročilih za gradnjo, dobavo in montažo opreme za TEŠ 6. Te pogodbe so namreč nične, ker so bile sklenjene v nasprotju z veljavnim zakonom o javnem naročanju na energetskem področju. Takšna pravda za sodišče glede na razkritja preiskovalne komisije in zbrano dokazno gradivo niti ne bi bila posebej trd oreh in bi sodišče lahko v 11. pravdah relativno hitro razveljavilo vseh 11 pogodb. In to za nazaj.

Posledica ničnosti pogodbe je, da mora vsaka stran vrniti, kar je prejela, če je to mogoče. Alstom na primer lahko vrne prejeta plačila, TEŠ pa ne more vrniti elektrarne, ker se le ta ne da demontirati, ne da bi je uničili. Zato bi bilo nujno oceniti vrednost upravičenih stroškov, ki jih je imel Alstom z dobavo in montažo opreme, razliko, kar je bilo plačano preveč, pa bi moral vrniti investitorju. Takšne poračune bi bilo možno s pomočjo izvedencev hitro izračunati in dogovoriti, v nasprotnem primeru, pa bi moral TEŠ kot investitor iztožiti vračilo preveč plačanega zneska. V izogib dragim stroškom pravdanja in plačevanja obresti lahko pričakujemo, da bi verjetno prišlo do sporazumne ureditve razmerij med investitorjem in izvajalci del, ter dobavitelji in montažerji opreme. V Evropi stane 1 MW moči termoelektrarne 1 mio evrov, 600 MW termoelektrarne pa velja 600 mio evrov. Razlika do objavljenega stroška izgradnje TEŠ 6 (1,4 milijarde evrov) je torej znesek do 800 mio evrov, kar je nedvomno znesek, ki bi slovenskemu proračunu prišel še kako prav. S tem denarjem bi lahko zmanjšali dolg proračuna, lahko bi uredili zdravstvo, odpravili plačna nesorazmerja. Vidimo, da je preiskovalna komisija napravila prvi korak, odločitve državnega zbora pa lahko in morajo zagotoviti, da preiskovalna komisija ne bo brezzobi tiger.

Ja in navsezadnje je preiskovalna komisija zobati tiger najmanj zato, ker nudi sedanji vladi poduk, da se dolgoročno politično ne splača slediti primitivnim vzorcem vladanja prejšnjih vlad. Če bo politika moralne teologije dojela na primer, da bi kazalo odstraniti slaboumnost žičnih in panelnih ograj iz hrvaške meje in da bi kazalo prenehati voditi investicijo v Drugi tir Divača- Koper na podlagi veljavnega zakona, ki uzakonja izčrpavanje proračuna in gradnjo drugega tira onemogoča in kar je temu podobnega, bi bil uspeh Hanžkove komisije neizmeren, ker bi po zaslugi tega zobatega tigra slovenska politika končno pričela vladati umno in gospodarno. Seveda se zlorabe ne bi povsem odpravile, ali nemara bi se vsaj zmanjšale na znosen nivo, ki bi slovenskim državljanom dopuščal vsaj nekaj bolj dostojno življenje, kot nas čaka še naprej, če bo Državni zbor svoji preiskovalni komisiji populil zobe in jo res spremenil v brezzobega tigra, kot jo označuje v svojem uvodu Jože Damijan, ki je prelomil medijsko blokado in izsledke preiskovalne komisije v interesu javnosti objavil na svojem blogu.

Članom Hanžkove preiskovalne komisije dolgujemo hvaležnost za intelektualno pošteno ravnanje.

6 responses

  1. Ob branju zadnjih prispevkov na temo TEŠ 6 mi v prvem šusu padejo na pamet tri stvari…prvič; končno je debata presekala med tehnološkimi nebulozami o soncu in vetru, ki da bi zamenjala premog(/uran) in kriminalom kar nam dolga leta ni uspelo.

    Drugič, ne morem se znebiti kroničnega občutka ob poslušanju Hanžka, ki na prvo mesto kot krivca postavi Janšo, da je ta tema zopet pričakala ugoden tajming pred novimi volitvami…politiko spremljam s precejšnje distance, a težko povežem Janšo s šaleškimi sivolasimi SD-jevcemi , ki so krvaveli za ta projekt. Mi kdo tu pomaga?

    In tretjič, fino bi bilo objavit celotno poročilo, ne pa samo politični del, če ta sploh obstaja. Namreč, zame je bil eden najpomembnejših podatkov, ki so pricurljali med delom komisije tisti o kenslanju prvotnega naročila, ki je bil serijski produkt in naročanju novega “po meri”, ki je in je to tudi verjetno vsakomur jasno, precej dražji…tako da o kakšnih vračilih denarja tule malce dvomim…

    Absolutno podpiram prezentno javno naročanje ampak pokojni SCT tule z lahkoto ukloni glavo in se pokrije z ušesi…na temo aneksov, kalkulacij, ki so rezultirali v 580 miljonsko bulo, da ne rečem nakazil v Libijo na banke, ki ne obstajajo, na naslovih, ki ne obstajajo…

    Lp, Dule

  2. Boris (Pahor) je pisatelj, Borut pa je predsednik države in ex-premier, ki bi to nikoli ne smel biti, če bi bili približno normalna država. Ne eno in ne drugo.

    LP

    Matjaž

  3. Spoštovani Stanko,

    Zgoraj navajate, da “celo raziskovalni novinar Primož Cirman, ki je o TEŠ 6 izdal celo knjigo, ni opazil, kaj šele da bi to javno razkril, da TEŠ ravna z javnim investicijskim denarjem nezakonito in oddaja naročila po napačnem postopku, ker naročil ni oddajal po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev”.

    Vaša navedba ne drži. V moji knjigi NepoTEŠeni imate na 192. strani poglavje “Bojte se javnega naročanja!”, v katerem je precej podrobno popisano, kako so si v TEŠ napačno razlagali zakonodajo o javnem naročanju, v njem pa ugotavljam, da “je nesporno, da bi morala TEŠ že vse od leta 2007, torej tudi izbiro dobavitelja tehnološke opreme, voditi po pravilih javnega naročanja”. Prebrali boste lahko tudi, kaj si o tem misli predsednik računskega sodišča, našli razloge, zakaj so v TEŠ zakonodajo obšli, in poznejša sprenevedanja odgovornih.

    Ugotovitve preiskovalne komisije seveda pozdravljam.

    LP,

    Primož

  4. Spoštovana Primož Cirman in Dule Sedej

    Vajino pisanje v komentarjih k mojemu članku terja pojasnila.

    Najprej k komentarju Primoža Cirmana:

    Vaše knjige nisem prebral, pač pa sem poslušal vašo debato na Studio city, poleg tega pa nisem izgubil spomina in imam natančno zapolnjeno, kako sem vas in še nekaj drugih preiskovalnih novinarjev prepričeval, da je ključen problem TEŠ6 dejstvo, da naročil ne oddaja po postopku javnega naročanja. Če boste pobrskali po vašem arhivu E-mailov, boste gotovo našli moje interpretacije predpisov javnega naročanja, ki pa jim tedaj, ko bi to bilo izjemnega pomena niste sledili. Tudi na Studio city nisem zasledil, da bi vaše pravno napačne interpretacije spremenili in tako resnično nisem vedel, da ste sedaj, ko TEŠ6 že 2 leti deluje svoje stališče obrnili na glavo in da sedaj zagovarjate moje razlage, ki ste jim pred leti trdovratno oporekali. Vaše knjige nisem prebral in sem, če je res kar pravite sedaj napačno trdil, da o ignoriranju javnega naročanja pri TEŠ6 v knjigi niste pisali. Če ste, ste to storili mnogo prepozno. Vsekakor pa kot raziskovalni novinar, ki se je pri Dnevniku ukvarjal med ostalim tudi s TEŠ6, tedaj, ko bi bilo to koristno, o tem niste pisali in ste molčali, tedaj, ko bi morali in mogli o tem pisati.

    Spoštovani Dule Sedej

    SCT d. d. je bil več kot 50 let vodilno slovensko gradbeno podjetje, ki je zgradilo doma in v tujini veliko zahtevnih in pomembnih objektov. Kot bivši delavec SCT sem ponosen, da sem tudi sam na pravnem področju prispeval k uspešnemu delu nosilca gradbene operative v Sloveniji. V postopkih javnega naročanja je SCT pridobil le tista naročila v katerih je bil v mednarodni konkurenci najugodnejši ponudnik. Kar je SCT prejel plačil iz javnih investicij je vse zaslužil z kvalitetno in pravočasno zgrajenimi objekti. Tako je SCT zgradil vsaj polovico, če ne več slovenskih avtocest in iz tega projekta zagotovil svojo konkurenčnost tako v tujini, kot v Sloveniji.

    SCT je zašel v nelikvidnost in nesolventnost, kar se je nadaljevalo v postopek prisilne poravnave in nato v stečaj ne zato, ker bi slabo delal, ampak je bil vzrok njegovega propadanja izčrpavanje podjetja s strani njegovih lastnikov, pri čemer slovenska država ni storila ničesar, da bi preprečila propad ne le SCT-ja temveč kar celotne panoge gradbeništva.

    Državne banke bi lahko v postopku prisilne poravnave prevzele lastništvo SCT(enako pozneje Primorja) in imenovale sanacijsko upravo, ki bi ob strokovnem upravljanju brez težav v nekaj letih sanirala nakopičene težave, v katere je SCT zašel zaradi slabe uprave in nesposobne oblasti.

    Državni organi, od finančne uprave do SOVE in javnega tožilstva in banke upnice so vedele kaj se v SCT dogaja, pa niso ukrepale, enako, kot na primer Banka Slovenije in Vlade niso pravočasno ukrepale, da bi preprečile bančne malverzacije, ki smo jih vsi drago plačali in jih še plačujemo. Takšno opuščanje skrbnosti, ali nemara celo namerno zlonamerno ravnanje s strani slovenske izvršne oblasti je imelo za posledico, da je bila recesija v Sloveniji v evropskem merilu ena najhujših in da je proces premagovanja recesije eden najdaljših. Državljani nesposobnost ali pokvarjenost naše oblasti plačujemo z mnogo nižjim standardom, kot si ga zaslužimo in živimo manj dostojno, kot bi glede na možnosti Slovenije to bilo mogoče.

    Vaše pisanje o 580 milijonski buli, zaradi katere bi se naj pokril z ušesi štejem za žaljivo obrekovanje, kajti v svojih 5. letih dela na SCT gotovo nisem povzročil nikakršne škode, zlasti pa ne 580 milijonske bule, ki mi jo podtikate.

    Kar se tiče Libijskih poslov, je SCT v letu 2010 podpisal s Libijskim prometnim ministrstvom pogodbo za izgradnjo obvoznice v Tripolisu za ceno 1.1 milijarde USD. Posel je bil tako daleč, da bi se začel izvajati in bi Libija nakazala 70 milijonov USD avansa, če bi SCT predložil bančno garancijo za vračilo avansa, za primer, da dobljenega posla ne bi izpolnil. Avans bi bil bančni depozit in bi se poračunaval sorazmerno z izvedenimi deli po mesečnih situacijah. SCT kolikor vem v Libijo ni nakazal nikakršnih zneskov, imel pa je nekaj stroškov z ustanovitvijo podružnice v Libiji in s plačilom potnih stroškov delavcev SCT, ki so v Libiji vodili pogajanja v zvezi s pridobitvijo naročila. Ker NLB in SIB banka nista odobrili garancije, je ta posel propadel. Če bi SCT v letu 2010 prejel avans v višini 70 milijonov USD, potem nemara danes ne bi bil v stečaju in tudi mnogi slovenski upniki ne bi imeli v stečaju neporavnanih terjatev.

    Vaše navajanje aneksov asocira na anekse, ki jih je SCT sklepal z DARS za dodatna in več dela ali za naknadno naročena dela pri avtocestnem programu. Vse anekse je pripravljal nadzorni inženir( v daleč največ primerih je bil to DDC, sedanji DRI), anekse je upravi DARS predlagal član uprave direktor za tehnično izvedbo, jaz pa sem v času, ko sem bil direktor za pravno področje na DARS pregledoval in potrjeval pravno pravilnost predlaganih aneksov. Vsi podpisani aneksi so bili pravno pravilni in so bili temelj za plačilo dodatno in več opravljenega dela po osnovnih pogodbah. Če je pri tem prišlo do kakršnih koli zlorab, korupcije ali goljufij ne vem, če pa je vam kaj takega znano, ste dolžni kot odgovoren državljan vložiti ustrezne kazenske ovadbe zoper osumljene storilce. V nobenem primeru pa niste upravičeni nikogar obrekovati in o komer koli žaljivo pisati, ali komer koli karkoli podtikati.

    Vsekakor vaše komentiranje ne sodi v Damijanov blog, ki ga cenim zaradi intelektualne poštenosti in strokovnosti pisanja. Vaše komentarje zato v prihodnje raje objavljajte objavljate naprimer v Demokraciji in drugih njej podobnih medijih, kamor geled na njihov nivo sodijo.

    Stanko Štrajn

    • Gospod Štrajn,

      žal mi je, če sem vas razburil…a intelektualno pošteno od vas bi bilo povedati, da v svojem kratkem postu nisem nikjer omenil, da SCT “ni zgradil doma in v tujini veliko zahtevnih in pomembnih projektov” oz. kakorkoli podvomil v inženiring, prav tako od vas pričakujem priznanje, da vas osebno v ničemer nisem povezal s SCT-jem, pravzaprav sploh nisem imel pojma, da ste bili tam zaposleni…torej o kakšnem obrekovanju in žaljivem pisanju po pitanju Stanka Štrajna alias Mačkonarja ne more biti nobenega govora…

      Kar se tiče aneksov, če ste jih hoteli javno upravičiti, ste precej zamudili…zgodbe najdete celo v študentskih diplomah, kjer so sporne prakse bogato razložene, v medijih pa so že zdavnaj ponarodeli. Ni pa od vas ravno intelektualno pošteno, da anekse tule zagovarjate, zgoraj pa se sklicujete na Jpd-jev link s ključnimi izsledki poročila, kjer je ena od točk “ponudnik ne bi mogel z aneksi in dopolnili osnovne pogodbe spreminjati končne cene projekta”, pa kakorkoli morda vaši pravno stojijo?!

      In da končam s SCT-jem, nakazilo na libijsko banko, ki ne obstaja, na naslovu, ki ne obstaja v višini nekaj milijonov obstaja in kolikor je meni znano, je stečajni upravitelj odreagiral…boljši simbol sprevrženih poslovnih praks si težko zamislim sploh, ker so me nekoč na Ljubljanski banki včasih do nezavesti maltretirali s pravilnim izpolnjevanjem “1450 obrazcev”…

      Glede osnovne teme vašega prispevka…vztrajam! Ko politično telo lansira v javnost poročilo o politični odgovornosti politikov v predvolilnem času je zame kot državljana xačnejo utripati rdeče luči. Takšno poročilo že danes, več kot pol leta pred volitvami napoveduje, da (spet) ne bodo odločale programske vsebine. Ne morem se namreč znebiti občutka, da se poskuša na vsak način obdržati javno prepričanje, da je vsa podražitev TEŠ6 “padla s kamiona”…in registrska tablica kamiona samo še čaka na pravega lastnika, ki se pojavi v idealnem predvolilnem tajmingu.

      O mojem pisanju na teh straneh bo odločal lastnik/urednik bloga, ne vi in se njegovi odločitvi z lahkoto vedno uklonim. Če ste opazili, blog se trudi znotraj svojih vsebin ostati neideološki, kar v meni zbuja spoštovanje…sedaj pa v tej luči ocenite vaše pošiljanje mene na Demokracijo, ki je če sem prav poguglal, glasilo SDS…ugibam, da zaradi omembe Janše. Svaka čast!😅

      Vse dobro,

      Dule Sedej

  5. Ko je že govora o politični odgovornosti in o tem kako slovenski volilci nagradijo podobne mahinacije – stranka zares se je takrat kot koalicijska stranka izpostavila in opozarjala na kršitve v primeru TEŠ 6, bila zato tarča izjemne medijske (nekaj podobnega se je zgodilo ko je Jeremy Corbyn postal predsednik Labourja) in politične diskreditacije s strani tako SD kot SDS. Kljub utemeljenim očitkom glede projekta jih je volilno telo na naslednjih volitvah nagradilo z 0.6% glasov. SD pa ima najbrž zopet najboljše možnosti za zmago na parlamentarnih volitvah pomladi.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: