Bine Kordež

Kadar nanese beseda na pokojnine, se med ljudmi najpogosteje pojavljajo izjave o prazni pokojninski blagajni, o tem, da bo potrebno delati do smrti ali da se bo naš pokojninski sistem sesul. Seveda nič od tega ne drži, a po stari navadi v Sloveniji radi vse stvari vidimo bolj črne kot pa je dejansko stanje. Zato poglejmo nekaj dejstev v zvezi s stanjem našega pokojninskega sistema.

Polna ali prazna pokojninska blagajna je predvsem nesmiselna navedba, ker v tej blagajni, na nekem pokojninskem računu nikoli ni bilo zbranih in privarčevanih sredstev za izplačevanje tekočih pokojnin. V Sloveniji tako kot v večini držav na svetu že od Bismarcka velja tako imenovan pretočni ali “pay as you go” sistem. Po njem se v pokojninsko blagajno oz. na račun pokojninskega zavoda vsak mesec s prispevki od plač ter dodatnim prilivom iz proračuna zbere toliko sredstev, kolikor jih Zavod za pokojninsko zavarovanje potrebuje za tekoče izplačilo pokojnin. Stanje sredstev na računu konec meseca ali na začetku je vedno nič oz. minimalen znesek za tekoče poslovanje zavoda.

Nadaljujte z branjem→

Ali to pomeni, da se guverner umika v tujino? Že nekaj časa se je namreč po kuloarjih govorilo, da si išče službo v eni od mednarodnih finančnih ustanov tujini, a te informacije doslej niso bile potrjene. Je pa skoraj gotovo, da Boštjan Jazbec novega mandata na čelu Banke Slovenije ne bo dobil. Sedanji mandat se mu izteče prihodnje leto. Spomnimo, tudi guverner je namreč v kriminalistični preiskavi zaradi suma o nepravilnostih pri sanaciji bank v letu 2013. Če bi sodili po tem, da njegovi prav tako osumljeni nekdanji viceguvernerji niso dobili parlamentarne podpore pri svojih vnovičnih kandidaturah za svoje funkcije, tudi sam Jazbec le težko računa na zaupanje političnih strank.

Vir: Delo

No, če ta funkcija ne pomeni avtomatske imunitete za “zločin proti davkoplačevalcem” in darilo tujim kreditojemalcem in kupcem naših bank, storjenih pri sanaciji bank v 2013, in če njegova bodoča super plača ne bo šla v stroške naših davkoplačevalcev, naj Jazbec kar gre kamor hoče. Tam nam bo lahko naredil manj škode.

Odličen komentar matematičarke Cathy O’Neil o bebavosti slepega zaupanja v “big data” in algoritme, ki naj bi odkrili vzorce obnašanja in nam nato pomagali pri napovedovanju in obvladovanju prihodnosti. Toda algoritmi temeljijo na preteklem obnašanju in ne morejo služiti za napovedovanje prihodnosti.

Algorithms decide who gets a loan, who gets a job interview, who gets insurance and much more — but they don’t automatically make things fair, and they’re often far from scientific. Mathematician and data scientist Cathy O’Neil coined a term for algorithms that are secret, important and harmful: “weapons of math destruction.” Learn more about the hidden agendas behind these supposedly objective formulas and why we need to start building better ones.

Evo, še  malce marksistične teorije (za mlajše bralce) o “the end is near“.

Nekateri bodo sicer rekli, da se mi je dokončno utrgalo in odneslo na levo, toda fundamente je treba poznati. Na vse strani. Duhovna omejenost ne osvobaja (tako kot nepoznavanje prava, ekonomije, sociologije, psihologije ali česa drugega ne).

• Trump’s CEOs resigned. His staff should do the same. – Larry Summers
• Old Ideas About Foreign Trade Are Being Retired – Noah Smith
• Centrism: the problem, not the solution – Chris Dillow
• The Lost Lesson of the Financial Crisis – Mohamed A. El-Erian
• The behavioural economics paradox – Chris Dillow
• The Natural Rate of Unemployment over the Past 100 Years – FRBSF
• Misallocation and Productivity: International Perspective – Tim Taylor
• The social mobility lie – Chris Dillow

Najbrž ste spremljali tragično dogajanje v Charlottesvillu (neonacistični protest ob odstranjevanju kipa konfederacijskega generala Leeja) in po njem, ko je skozi predsednika Donalda Trumpa svoj glas povzdignila bela supremačistična elita ameriškega juga, ki se rekrutira (tudi) neposredno iz nekdaj močno razširjenega Ku Klux Klana (KKK). Trump je s svojo prvotno neobsodbo tragičnega dejanja (uboj zmerne protestnice prek avtomobilskega terorističnega napada s strani privrženca neonacistične skupine) in kasnejšim relativiziranjem “obeh strani” (češ da so na obeh straneh dobri ljudje) najbolj očitno v sodobni politični zgodovini ZDA pokazal na tisti latentni, prikriti obraz Amerike, ki stoji izza republikanske stranke. Bela, kapitalska elita, ki simpatizira s potlačenim supremačističnim gibanjem pripadnikov nižjega in srednjega spola, ki intimno še vedno živi v svetu sužnjelastniške segregacijske dobe in ki je prepričana, da je belsko prebivalstvo evolucijsko svetlobna leta pred črnskim. Kljub zatonu KKK v zadnjih desetletjih, je to prepričanje na ameriškem jugu ostalo še kako živo. In čakalo na trenutek, da izbruhne.

Ob dogajanju v Charlottesvillu pa je, vsaj zame kot ekonomista, še bolj zanimivo nekaj drugega. Kot razkriva pred dvema mesecema re-objavljena knjiga zgodovinarke Nancy MacLean “Democracy in Chains (The Deep History of the Radical Right’s Stealth Plan for America)“, je sodobna (neoliberalna, novoklasična) ekonomska teorija globoko utemeljena na rasističnih temeljih. Vsaj zame je bilo to povsem novo spoznanje.

Nadaljujte z branjem→

It is amazing how history is revised when it is convenient. It is also amazing how the same events, that from my perspective are rather clear, can be diametrically interpreted by others, who want to run a different agenda. A good example of these phenomena can be found in a recent UK Guardian article (August 11, 2017) – Jacques Delors foresaw the perils of austerity. How we need his wisdom now. When I saw the headline I thought it must have been an article seeking to elicit some sort of deep irony. Jacques Delors – perils of austerity – wisdom – all in the same title. Ridiculous. Through the lens I view the work of Jacques Delors I can only see the abandonment of a progressive social vision, the unnecessary surrender to neoliberalism, and then, a bit later, as an inevitable consequence of these shifts – the disastrous and dysfunctional creation of the Eurozone with all its embedded and destructive austerity biases. The unfortunate fact is that the UK Guardian article was deadly serious. Oh dear!

Delors has been trying to reinvent his ‘image’ since the GFC exposed the failure of the original design of the Eurozone.

Nadaljujte z branjem→