Smo že ujeli Evropo?

Bine Kordež

Podatek o bruto domačem proizvodu (BDP) vsekakor ne odraža celovite informacije o doseženi stopnji razvoja in kvaliteti življenja po državah, vseeno pa je najbolj pogosto uporabljan kazalec za primerjavo med državami in izračun njihovega napredovanja. Pri tem se običajno uporabljajo nominalni ali realni zneski preračunani v enotno valuto (v svetu obvezno preko dolarja), kjer pa lahko zaradi valutnih sprememb pride do precejšnjih odstopanj. S tem ko se je v letu 2015 dolar za 15 % okrepil proti evru, se življenjski standard Evropejcev glede na Američane ni prav veliko spremenil. Da se izognemo temu vplivu ter tudi različnemu nivoju cen v posameznih državah, se za primerjavo med državami najpogosteje uporablja preračun BDP v PPP (purchasing power parity), torej BDP preračunan po enotni kupni moči. S to primerjavo se preračuni BDP običajno zaključijo, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli pogledati še natančneje v razlike med državami in o tem nekaj v nadaljevanju.

Kot rečeno, se za spremljanje gibanje rasti BDP v posamezni državi uporabljajo podatki o bruto domačem proizvodu, preračunani v stalne cene. Rdeča črta na grafikonu tako prikazuje kako se je gibal realni BDP na prebivalca Slovenije zadnjih dvajset let, pri čemer podatek za leto 1995 predstavlja 100%. Po pospešeni rasti pred krizo, je BDP močno padel in šele po letu 2013 ponovno narašča. Preračunano torej še nismo ujeli najvišjih nivojev iz leta 2008, a vemo, da je visoka rast v obdobju 2005-2008 temeljila na pretiranem zadolževanju, kar smo “plačali” v kasnejših letih. Prekinjena črta kaže, kakšna bi bila v tem obdobju neka vzdržna rast (na primer 3,5 % letno). Lahko bi torej ocenili, da smo imeli prej nekajletni zastoj kot pa nek velik upad, a na tem mestu te teze ne bi dodatno razvijal.

Lahko pa pogledamo, kaj ta rast pomeni glede na BDP povprečnega prebivalca EU, kar nam prikazuje modra črta (desna skala). Od dobrih 55 % povprečnega nominalnega BDP Evropejca kmalu po osamosvojitvi smo do leta 2009 prišli do 73 %, torej do 27 % izpod povprečja EU. A na žalost je bi upad (ali zastoj) gospodarskega napredka v Sloveniji višji kot to velja za celotno EU in zaostanek se je ponovno povečal na 34 %, podobno kot je znašal leta 2006. Nominalno torej v obravnavanem obdobju kakšnega približevanja povprečnemu BDP v Evropski Uniji nismo imeli in relativno do EU ostajamo tam, kjer smo bili pred desetimi leti.

A primerjava nominalnega BDP na prebivalca ne pove veliko o življenjskem standardu glede na države Evropske unije in številke je potrebno preračunati tudi na isto kupno moč (PPP). To pa prikazuje rumena črta in tu smo seveda precej bližje EU. Realnega zaostanka za povprečnim Evropejcem je bilo v obravnavanem času za okoli 15 %. Nekaj več pred nastopom krize, zadnja leta pa 17 %. Realni BDP po kupni moči nam je v zadnjih petnajstih letih sicer porastel za 25 %, a v odnosu na povprečje EU je ostal približno enak, ker so takšno rast beležili tudi v povprečju EU. Pri tem je potrebno biti pozoren, da je rast na prebivalca nekaj nižja kot velja za celotno državo (število prebivalcev Slovenije se pač povečuje)

Ti izračuni se torej uporabljajo dokaj pogosto, sedaj pa poglejmo še nekaj globlje. Bruto domači proizvod lahko razdelimo na del, ki pripada zaposlenim (dohodki za delo) ter del, ki pripada kapitalu ter davkom. Zanima nas predvsem del BDP, ki ga dobijo ljudje za svoje delo v širšem smislu. Značilno je namreč, da je delež za delo v na primer vzhodnih državah precej nižji kot v razvitejših ekonomijah. Le-te so marsikatero proizvodnjo prenesle na Vzhod, jim sicer s tem omogočile več zaposlitev in gospodarsko rast, a pomemben del ustvarjene vrednosti pripada (tujim) lastnikom in ta del BDP-ja večini ljudi ne koristi. Zanje je pač ključno, koliko dobijo za svoj vložek, za svoje delo in ta delež v vzhodnih državah (Češka, Slovaška, Poljska, Litva…) znaša okoli 40 % BDP, medtem ko v razvitih državah znaša okoli 50 %. Višji odstotek velja tudi za Slovenijo, ki torej namenja zaposlenim podoben delež BDP kot Nemčija ali Avstrija. Izstopa Irska, kjer so zaradi vključitve tujih firm, ki prenašajo sedeže v to državo, sicer močno povečali BDP – a od tega zaposlenim namenjajo le 30 %, ostalo dobi kapital.

BDP za zaposlene (“Compensation of employees” po uradnem terminu) preračunan v enotno kupno moč je tako verjetno boljši pokazatelj življenjskega standarda ljudi kot celotni BDP. Primerjavo tega podatka za Slovenijo v primerjavi s povprečjem EU prikazuje zelena črta na grafu. Po tem izračunu je zaostanek Slovencev za povprečjem EU še nekaj odstotnih točk manjši – je pa značilno, da pa se je zadnja leta zaostanek povečal celo nekaj več. Delež dela v BDP Evropske Unije je namreč že nekaj časa dokaj konstanten, medtem pa smo ga v Sloveniji po letu 2010 začeli zniževati. Pri delitvi ustvarjene dodane vrednosti celotne družbe, je v zadnjih letih v naši državi dobil kapital večji kos pogače, skupaj za kar 3,5 odstotne točke več. Šele lani se je trend ponovno obrnil v pozitivno smer za zaposlene. Kakorkoli, slovenski BDP za zaposlene v PPP zaostaja danes za povprečjem EU za 13 %, kar kaže na ugodnejše razmere kot ob primerjavi celotnega BDP.

Ves čas seveda govorimo o povprečju, tako Slovenije kot Evropske Unije. Povprečje pa, kot vemo, tudi zavaja – eni pač jedo meso, drugi zelje, v povprečju pa vsi jemo segedin. Zato poskušajmo ta povprečni znesek dodane vrednosti na Slovenca v višini skoraj 1.000 evrov mesečno (po enotni kupni moči EU) razdeliti med posamezne dohodkovne razrede. Pri tem sem uporabil podatek o deležu dohodkov, ki jih prejema zgornjih 10 ter 20 % (torej posamezniki z najvišjimi dohodki). Dodatno pa tudi podatek o razmerju 90/10, torej razmerje med dohodki zgornjih in spodnjih 10 odstotkov.

Značilno je namreč, da se vse statistike ukvarjajo z ljudmi z najvišjimi prejemki, nisem pa zasledil izračuna, kakšni pa so primerjave prejemkov ostalih 90 ali 80 % ljudi. In ti so v realnem smislu za ljudi bistveno bolj pomembni in njihova primerjava bistveno bolje odraža položaj večine ljudi kot podatek o povprečju. Seveda pa so prejemki najbolje plačanih ljudi bistveno bolj zanimivo področje za komentiranje in zgražanje in zato so tudi deležni večje pozornosti. No, v Sloveniji je teh relativno malo, precej manj kot drugje, saj je po uradno prijavljenih podatkih le 4 tisoč ljudi prejemalo več kot 4.000 evrov neto mesečno. Zaradi tega je tudi delež prejemkov zgornjih 10 ali 20 % v Sloveniji najnižji v primerjavi z vsemi državami v Evropi, drugod v svetu pa so te razlike še večje.

A kot rečeno, tokrat nas bolj zanimajo prejemki preostalih 80 % ljudi, brez tistih z najvišjimi prejemki. Na spodnjem grafikonu je tako z zelenimi stolpci prikazan izračun povprečnega primerljivega dohodka (iz BDP za zaposlene) za teh 80 % prebivalstva. V Sloveniji naj bi bilo tega 9.800 evrov na prebivalca letno, kar je približno na nivoju evropskega povprečja. Če torej izločimo petino ljudi (gospodinjstev) z najvišjimi prejemki, ima ostali del prebivalstva Slovenije približno podobno kupno moč kot povprečen Evropejec. To je sicer še vedno 10, 20 ali tudi 30 odstotkov manj kot v najbogatejših državah Evrope, a več kot v Italiji, Španiji, Češki…

Na grafikonu je z rdečimi rombi dodan tudi podatek o povprečnem dohodku desetine najbolj plačanih (desna skala, sicer je odstopanje višje kot ga kaže graf). V tej skupini Slovenci pričakovano zaostajamo bistveno bolj glede na razvitejše države. Realno višje prejemke ima ta skupina ljudi tudi v državah, kjer imajo preostali sicer nižji standard. S spodnjimi rombi pa je dodan tudi podatek o letnih prejemkih spodnjega 10-odstotnega dohodkovnega razreda. Tu so razmere med državami podobne, kot velja za ves srednji in spodnji dohodkovni razred brez zgornjih 20 % ljudi z najvišjimi prejemki.

Dvomljivci in vsi, ki se trudijo poiskati predvsem negativne plati naše stvarnosti, bodo imeli do takšnih izračunov zadržke. Dejansko gre res za preračun raznih podatkov oz. dohodkov z različnimi definicijami. Vseeno pa menim, da rezultati z dovolj visoko zanesljivostjo kažejo, da so prejemki in standard velike večine ljudi (brez zgornjih, najbolje plačanih) primerljivi z evropskim povprečjem. Da v tem, najbolj občutljivem segmentu za ljudi, presegamo tudi nekatere države, ki so po standardnih kazalcih BDP pred nami.

Seveda pa nam mora biti cilj, da se postopno približamo tudi najbogatejšim državam, kar pa ne gre čez noč. Veliko je pač bilo subjektivnih napak, a tudi objektivno imamo daleč premalo premoženja, prekratko zgodovino, da bi bili lahko kar druga Švica. Tu je le potrebno biti realen, kaj so naši dosegljivi cilji, tudi če bi na vseh segmentih delovali optimalno.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: