Na blogu sem objavil že nekaj zapisov o minimalni plači, ki so pokazali, da slednja, v določenem razponu, ni imela in nima negativnega vpliva na zmanjšanje zaposlenosti (povečanje brezposelnosti). Nič od tega se ni pokazalo v praksi, pač pa so empirične raziskave zgolj ovrgle učbeniški mit, ki je tja zašel izključno na osnovi ideoloških predsodkov avtorjev mita. Toda zdaj je čas, kot kaže nova raziskava Howell, Fiedler & Luce (2016), da se končno premaknemo od debate o “neizgubi delovnih mest” k debati o “spodobni plači”. Minimalna plača, kot so jo leta 1938 zastavili v ZDA v Fair Labor Standards Act in ki temelji v veliki meri tudi na prepričanjih in zapisih Adam Smitha, naj bi bila namreč določena na ravni, ki omogoča minimalni dostojni življenjski standard.
Ob tem bodo naši zborničarji najbrž spet znoreli, toda morda bi morali za začetek prebrati Adama Smitha v celoti in ne iz njega zgolj izbirati iztrgane fraze, kot je “nevidna roka” trga, ostale pa ignorirati. Tukaj je moj zapis izpred dveh let Koliko neenakosti zdrži kapitalizem?, če vas zanima Smithovo mnenje o višini spodobne plače in zakaj ekonomisti o “tehnično pravi” višini plače ne moremo nič reči:
You must be logged in to post a comment.