Minimalna plača: Prehod debate od “neizgube delovnih mest” k “spodobni plači”

Na blogu sem objavil že nekaj zapisov o minimalni plači, ki so pokazali, da slednja, v določenem razponu, ni imela in nima negativnega vpliva na zmanjšanje zaposlenosti (povečanje brezposelnosti). Nič od tega se ni pokazalo v praksi, pač pa so empirične raziskave zgolj ovrgle učbeniški mit, ki je tja zašel izključno na osnovi ideoloških predsodkov avtorjev mita. Toda zdaj je čas, kot kaže nova raziskava Howell, Fiedler & Luce (2016), da se končno premaknemo od debate o “neizgubi delovnih mest” k debati o “spodobni plači”. Minimalna plača, kot so jo leta 1938 zastavili v ZDA v Fair Labor Standards Act in ki temelji v veliki meri tudi na prepričanjih in zapisih Adam Smitha, naj bi bila namreč določena na ravni, ki omogoča minimalni dostojni življenjski standard.

Ob tem bodo naši zborničarji najbrž spet znoreli, toda morda bi morali za začetek prebrati Adama Smitha v celoti in ne iz njega zgolj izbirati iztrgane fraze, kot je “nevidna roka” trga, ostale pa ignorirati. Tukaj je moj zapis izpred dveh let Koliko neenakosti zdrži kapitalizem?, če vas zanima Smithovo mnenje o višini spodobne plače in zakaj ekonomisti o “tehnično pravi” višini  plače ne moremo nič reči:

Nadaljujte z branjem

Brexit and the Globalization Trilemma — Dani Rodrik’s weblog

I have not written much on Brexit because I do not have a strong or particularly well-informed view of it. My personal hope is that Britain will choose to remain in the EU – but that is as much because of a belief that without Britain the EU will likely become less democratic and more…

via Brexit and the Globalization Trilemma — Dani Rodrik’s weblog

How to avoid Brexit — mainly macro

My initial fearsabout how the EU referendum would play out appear, unfortunately, to have been realised. The debate over the size of the economic costs has been turnedinto Project Fear by Brexit campaigners (with the media’s help), leaving most voters to believe they would be no worse off if we left. Media coverage has been…

via How to avoid Brexit — mainly macro

Brexit and Democracy — mainly macro

Ambrose Evans-Pritchard writeseloquently and honestly about why he will be voting for the UK to leave the EU. Honestly because he gives chapter and verse on how “anybody who claims that Britain can lightly disengage after 43 years enmeshed in EU affairs is a charlatan or a dreamer.” His argument to nevertheless Leave is straightforward:“it…

via Brexit and Democracy — mainly macro

Brexit – V čem je korist britanskega referenduma?

Kot sem napisal že lani v “Brexit – Se Britaniji splača izstop iz EU?“, je odgovor na to vprašanje

bolj odvisen od tega, kakšne barve očala imate, kot pa od tega, kaj naj bi se v resnici zgodilo po potencialnem izstopu V. Britanije iz EU (Brexit). Torej odvisno od tega ali ste evrofil ali evroskeptik. In tukaj vam tudi ekonomija ne more dati definitivnega odgovora, kajti tudi tukaj je vse odvisno od izbranih predpostavk.”

Ducat empiričnih analiz koristi & stroškov Brexita kasneje in nekaj deset komentarjev o koristih & stroških Brexita kasneje o dejanskih koristih & stroških Brexita ne vemo nič več, kot pred tem. Pri analizah vsi malce (ali precej) manipulirajo s podatki in izračuni (jaz sem to pokazal lani za študijo kolegov iz London School of Economics, Ottaviano, Pessoa, Sampson & Van Reenen (2014), povsem enako pa velja tudi za študije denimo Bank of England, britanskega ministrstva za finance, OECD, IMF in skupine britanskih ekonomistov; če se omejim samo na študije, ki hočejo pokazati (velike) stroške Brexita). Vse “ekonomske študije” poskušajo dramatizirati stroške Brexita in v ta namen poudarjajo ekstremne scenarije, ki pa so podobno notorično nerealistični, kot so bili scenariji za slovenske stres teste v 2013.

Nadaljujte z branjem

Brexit – Se Britaniji splača izstop iz EU?

DAMIJAN blog

Odgovor na to vprašanje, se bojim, je bolj odvisen od tega, kakšne barve očala imate, kot pa od tega, kaj naj bi se v resnici zgodilo po potencialnem izstopu V. Britanije iz EU (Brexit). Torej odvisno od tega ali ste evrofil ali evroskeptik. In tukaj vam tudi ekonomija ne more dati definitivnega odgovora, kajti tudi tukaj je vse odvisno od izbranih predpostavk.

Lani so kolegi iz London School of Economics, Ottaviano, Pessoa, Sampson & Van Reenen (2014), naredili eno takšno modelsko simulacijo učinkov Brexita na “blaginjo” Britanije in nato eno skrajšano varianto objavili na blogu LSE. Tako v optimističnem kot v pesimističnem scenariju so ugotovili, da bi bila Britanija z izstopom na slabšem. V optimističnem primeru bi se britanska agregatna blaginja zmanjšala za dober odstotek, v pesimističnem scenariju pa za 3%. Te izračune je nato pograbila večina medijev in razglasila, da se Britaniji izstop ne splača.

Toda hudič je…

View original post 1,182 more words

V čem je problem Jürgena Sorgenfreia?

Problem predlaganega novega nadzornika Luke Koper (LK), dr. Jürgena Sorgenfreia, niti ni toliko v njegovem potencialnem konfliktu interesov (dolga leta je bil vodja oddelka za prodajo in marketing v družbi Port of Hamburg Marketing) ali v soavtorstvu sporne ITF študije, ki jo je naročilo ministrstvo za infrastrukturo (čeprav je iz strokovnega vidika težko resno jemati predlog, da LK ponovno uvede terminalsko rešitev v zaledju, ki jo je opustila pred 50 leti, ki bi lahko postala operativna šele čez 5 do 8 let, ki bi podaljšala čas transporta za najmanj en dan, ki bi LK stala najmanj 50 mio evrov in ji letno po nepotrebnem povečala operativne stroške za najmanj 10 mio evrov).

Problem Jürgena Sorgenfreia” je v njegovih strokovnih pogledih na razvoj LK. Zavzema se namreč za efektivno privatizacijo LK prek koncesijske oddaje posameznih pomolov tujim logistom. In kaj potem?!, boste rekli. Zakaj bi to bil problem?

Nadaljujte z branjem

Kakšna naj bi bila koristna akademska makroekonomija

Follow up na včerajšnji zapis o tem, kako koristna je makroekonomija. Na klasifikacijo makroekonomij po uporabnosti (v zapisu Noaha Smitha) se je odzval tudi donedavni predsednik minnesotske podružnice Fed (in profesor na univerzi Rochester) Narayana Kocherlakota. Kocherlakota je potrdil Smithovo tezo, da je akademska makroekonomija nekoristna za ustvarjalce ekonomske politike. Vendar po njegovem ne toliko zaradi fantazijskih predpostavk akademskih modelov, pač pa zaradi napačnega dizajna akademskih raziskav (ki pa je, kot boste videli na koncu, problematičen prav zaradi fantazijskih predpostavk).

Nadaljujte z branjem

Mr Stournaras’ New Deal: Too late, too cynical

Too late

Yanis Varoufakis

Screen Shot 2016-06-14 at 07.41.11.pngScreen Shot 2016-06-14 at 07.41.00.pngIn April 2015 I was vilified for refusing to bow to the troika’s demands for a ridiculously high 3.5% primary surplus and for countering the creditors’ failed ‘program’ with a growth plan dubbed A New Deal for Greece. Not only was I vilified by the troika but I had to deal with a Governor of the Bank of Greece who was fully in cahoots with the troika, backing the creditors rejection of my New Deal proposals and even claiming that my insistence on A New Deal cost Greece 85 billion euros! Yesterday, the good Governor wrote in the FT that Greece needs a… New Deal, effectively regurgitating my proposals from last year. As for the technical details of the two proposals, I let the reader decide which was superior: our technical proposals (worked out jointly with Jeff Sachs and Lazard) or those coming out now from the Bank of Greece?

Some will say…

View original post 36 more words

So kakšne koristi od makroekonomije?

Niti ne gre (več) za heretično vprašanje, saj teh nesramnih vprašanj ne postavljajo samo “outsiderji”, ampak je samospraševanje vesti že zdavnaj zajelo tudi same makroekonomiste. In že zdavnaj ne gre več samo zato, ali je naša stroka kaj vredna, če ne znamo vsaj približno napovedovati poslovnih ciklov (kriz) in če ne znamo najti – konsenzualno – univerzalnega recepta za izhod iz sedanje krize, pač pa gre za to, ali so naši (makro) modeli, sploh kaj vredni, če pa temeljijo na fantazijskih predpostavkah, na osnovi katerih se vam bo vsak fizik ali poslovnež režal v obraz.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: