Ameriška delovna mesta, ki jih je požrla globalizacija

Globalizacija je kot revolucija. Žre svoje starše (glejte tudi Bo globalizacija požrla svoje starše?) Globalizacija, ki so jo po letu 1980 zagnale ameriške korporacije, je uničila dobršen del tradicionalnih ameriških delovnih mest v industriji. Kot kaže spodnja slika, se je v treh desetletjih (med 1980 in 2010) število delovnih mest v ameriški industriji zmanjšalo iz 19.4 na vsega 11.5 mio. Ali drugače rečeno, globalizacija je požrla skoraj 8 mio oziroma 42% vseh delovnih mest v industriji.

Glob_US

Vir: FRED, lastni preračuni.

Kako vemo, da je bila to globalizacija in ne kaj drugega, denimo tehnološki napredek? Tja, ker je bilo narejenih kar nekaj študij o tem, nazadnje denimo študija Autor, Dorn & Hanson (2016), ki kažejo pretežni negativni redistribucijski vpliv povečanja trgovine na domačo zaposlenost v ZDA. Ta povezava je vidna tudi v zgornji sliki, kjer vidite, da je število delovnih mest v ameriški industriji negativno povezano z odprtostjo (deležem uvoza v BDP; rdeča krivulja).

In še več, kot kažejo številne študije (tudi denimo Autor, Dorn, Hanson & Price (2014), Import Competition and the Great U.S. Employment Sag of the 2000s), je krivda v veliki meri v liberalizaciji trgovine s Kitajsko. Po sprejemu Kitajske v WTO leta 2001 so ameriške multinacionalke začele pospešeno prenašati proizvodnjo na Kitajsko, zato je v v zgolj 10 letih (med 2000 in 2010) izginilo kar 5.7 mio delovnih mest (ena tretjina) v ameriški industriji. Da je izginotje delovnih mest v industriji tesno povezano s Kitajsko lahko vidite v spodnji sliki, ki kaže ameriški trgovinski deficit s Kitajsko. V zgolj 8 letih (med 2000 in 2008), ko je izginilo 3 mio ameriških delovnih mest v industriji, se je trgovinski deficit s Kitajsko povečal iz 10 na 90 milijard dolarjev.

Glob_US2

Vir: FRED, lastni preračuni.

Seveda pa ZDA niso prenašale proizvodnje samo na Kitajsko, pač pa tudi v Latinsko Ameriko in ostale Azijske države. Spodnja slika vam zelo brutalno pove, da je za vsako odstotno točko povečanja deleža uvoza v BDP izginilo približno 800 tisoč ameriških delovnih mest v industriji (glejte enacbo ob regresijski premici).

Glob_US3Vir: FRED, lastni preračuni.

 

2 responses

  1. Globalizacija je samo dežurni krivec.

    Mislim da na tem grafu manjka še tretja os, ki bi predstavljala avtomatizacijo.

    Ljudi v industrijski proizvodnji ne nadomeščajo samo Kitajci (oz. globalizacija), ampak tudi avtomatizacija.
    Pravzaprav je selitev služb na Kitajsko samo vmesna faza. Zdaj celo Kitajski delavci za trakom postajajo predragi in jih začenjajo nadomeščati z roboti. Foxcon (podjetje, ki sestavlja elektroniko, naprimer mobilne telefone) in zaposluje do 1.3 mnilijona ljudi, namerava v naslednjih letih z roboti nadomestiti 700.000 delavcev.

    Mislim, da izginjanje služb v proizvodnji sploh ni primarno problem globalizacije in so taki članki samo odvračanje pozornosti od resničnega problema.

  2. Ne, ni avtomatizacija. To (in “skill-biased technical change”) je bila prvotna teza sredi 1990-ih. Toda avtomatizacija bi morala na enak način delovati tudi v ostalih razvitih državah, vendar ni. Nemčija je lep primer drugačne politike, kjer se število zaposlenih v industriji celo povečalo.
    Nekaj raziskav, ki kažejo prav vpliv trgovine s Kitajsko na zmanjšanje zaposlenosti v ZDA:

    Autor et al (2013), Trade Adjustment: Worker Level Evidence, http://www.nber.org/papers/w19226?utm_campaign=dig&utm_medium=email&utm_source=dig

    Acemoglu et al (2015), Import Competition and the Great U.S. Employment Sag of the 2000s, http://www.nber.org/papers/w20395?utm_campaign=ntw&utm_medium=email&utm_source=ntw

    Autor et al (2016), The China Shock: Learning from Labor Market Adjustment to Large Changes in Trade, http://www.nber.org/papers/w21906?utm_campaign=ntw&utm_medium=email&utm_source=ntw

    Sicer pa pravkar delamo raziskavo za OECD države, ki preučuje vplive globalizacije, avtomatizacije in inovacij na zaposlenost.

%d bloggers like this: