Apače proti nesmiselnosti sistema

Marko Radmilović iz Vala 202 ima ne samo srce (empatijo), ampak tudi pogum, da pove, da je nekaj blazno narobe s slovensko zakonodajo, ki je sama sebi namen, namesto da bi imela posluh za stiske ljudstva. In da se je proti taki nesmiselnosti sistema najbolje boriti z ekscesnimi sistemskimi sredstvi znotraj sistema. Ali drugače rečeno, da je nesmiselnosti sistema (ki dodatno obdavči tiste, ki so se pred brezposelnostjo in revščino zatekli čez mejo) mogoče zrušiti le z drugimi nesmiselnostmi sistema (referendumska zakonodaja).

Čudno, kako se tega ni spomnil nihče že prej. Podobno je priliki o tem, kako miš na kolena spravi slona. Ali David Goljata, če ste na drugem koncu svetovnonazorske mavrice.

Torej, najdeš pet tisoč somišljenikov, predaš njihove podpise v državni zbor, predsednik parlamenta zavrti demokratično kolo sreče in določi rok, do katerega moraš zbrati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma in zakonodaja, proti kateri si vložil pobudo za referendum, lepo stoji na mestu. Uradniki se ne sekirajo preveč, ker pač pol leta več prenašajo papirje sem in tja, država se ne sekira preveč, ker je polovica zakonske regulative, ki jo sprejemamo, tako ali tako sama sebi namen, a ideja je genialna. Spominja na demokratični pragmatizem koroškega odvetnika Rudija Vouka, ki je z neplačilom prometnega prekrška lastnoročno izsilil uveljavitev 7 člena avstrijske državne pogodbe, kar je nato skozi odločbo ustavnega sodišča pomenilo postavitev dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem.

Apaška civilna iniciativa nam je pokazala, kako je mogoče demokratično blokirati demokracijo. Oziroma z drugimi besedami: neučinkovitost demokratičnega upravljavskega in političnega modela se najlepše dokaže z demokratičnimi sredstvi.

Če torej hočemo soditi, kdo so ljudje, ki s svojevrstno državno nepokorščino »rušijo državo,« kot so se dramatično odzvali mediji, bi morali najprej poznati okoliščine, ki so jih do tega pripeljale. Prav in narobe v tej migrantski zgodbi zgubita na pomenu z zadnjimi razkritji o sužnjelastniških praksah med slovenskimi delodajalci. Prav tako migrantsko-davčni prav in narobe izgubita pomen ob divjaških izplačilih akademskih elit ali tajkunskih milijonskih avanturah. Da se je država skozi FURS odločila za načelnost in vztrajanje pri črki zakona na eni najbolj ranljivih demografskih skupin, se zdi cinizem brez primere. In če je mogoče takšno državo blokirati s tem, da njeno neučinkovitost obrneš proti njej sami, se zdi domislica Apaške civilne iniciative res dobrodošla.

Vir: Marko Radmilović, Val 202

3 responses

  1. ?Lep pozdrav!

    Zanima me samo ena stvar. Kako pa ti ljudje plačujejo šolanje svojih otrok, vrtec, zdravstvo in vse ostalo, kar mi plačujemo preko davkov???

    Zdi se mi ,da ta množica smatra, da jim moramo mi plačati vse storitve države ker smo lahko hvaležni, da so našli službo v tujini. Nekaj je tukaj narobe, ali pa jaz ne razumem stvari.

    Pa lep pozdrav iz Prekmurja. Branko drvarič

    ________________________________ Od: DAMIJAN blog Poslano: 16. marec 2016 20:44 Za: Drvaric Branko Zadeva: [New post] Apače proti nesmiselnosti sistema

    jpd posted: “Marko Radmilović iz Vala 202 ima ne samo srce (empatijo), ampak tudi pogum, da pove, da je nekaj blazno narobe s slovensko zakonodajo, ki je sama sebi namen, namesto da bi imela posluh za stiske ljudstva. In da se je proti taki nesmiselnosti sistema najbo”

  2. G. Drvarič,
    Morda bi bilo smiselno, da bi razmislili, preden ste napisali ta komentar. Če bi razmislili, ne bi napisali zgornjih neumnosti. Namreč, vi tej “množici”, ki si je našla službo v tujini, ničesar ne plačujeta – ne šole, ne vrtca, ne zdravstva, ne pokojnine.

    Prvič, njihovi otroci so zavarovani po njihovih starših, kar pomeni, da zdravstvene storitve plačuje avstrijska zavarovalnica, kjer njihovi starši vplačujejo zdravstvene prispevke.

    Enako velja za pokojnine staršev – plačevala jih bo avstrijska pokojninska blagajna.

    Drugič, vrtec plačajo vsi starši – v skladu z njiihovimi prihodki. Ni razlike glede na to, v kateri državi so zaposleni starši.

    Tretjič, šolske storitve so (večinoma) brezplačne za vse otroke, ne glede na barvo kože, nacionalnost ali državo, v kateri so zaposleni starši. Seveda niso brezplačne, pač pa se financirajo iz davkov, ki jih pobere država (DDV, trošarine itd.). Toda ni nobenega posebnega prispevka za šolstvo, ki bi ga vi plačevali v Sloveniji, “oni” pa v Avstriji. Torej vi ničesar ne plačujete za njihove otroke. Pač pa njihovi starši plačujejo za šolske storitve svojih otrok s tem, ko trošijo v državi, kjer so rezidenti.

    Lahko vas je sram za zgornji komentar, ki odraža vaš intelektualni domet. Upam, da boste naslednjič, preden odprete usta ali vas zasrbijo prsti, temeljito razmislili o tem, kar nameravate reči.

  3. Jaz se strinjam z g.Damjanom-Lahko ga je sram da piše nekaj na kar se sploh ne spozna.Če ne poznaš situacije je najboljše da se malo informiraš ne pa da iz ust letijo same bedarije.Ker vas osebno poznam g. Drvarič mislim da sem jaz enkrat več plačevala vrtca kot vi samo zato ker sem bila zaposlena v Avstriji,da vsak moj obisk v Sloveniji pri zdravniku povrne Avstrijsko zavarovanje in da ves denar ki ga zaslužimo v Avstrijo prinesemo v Slovenijo in tu porabimo se pravi da financiramo tudi naše trgovine ker brez nas tudi trgovine ne bi živele.Na bruhanje mi gre ko nekdanji direktor napiše nekaj tako nesmiselnega.Bilo bi lepo če bi še več ljudi razmišljalo kot g.Damjan LP

%d bloggers like this: