Tukaj je še svež NBER working paper How Does Declining Unionism Affect the American Middle Class and Intergenerational Mobility?, ki kaže, da ima sindikalno članstvo oziroma prebivanje v območjih z močnimi sindikati močan vpliv na višino dohodkov zaposlenih ter da se to prenaša tudi na otroke. Ali drugače rečeno, članstvo v sindikatih vpliva na dohodkovni status srednjega razreda, hkrati pa vpliva tudi na medgeneracijsko mobilnost po dohodkovni (družbeni) lestvici.

This paper examines unionism’s relationship to the size of the middle class and its relationship to intergenerational mobility. We use the PSID 1985 and 2011 files to examine the change in the share of workers in a middle-income group (defined by persons having incomes within 50% of the median) and use a shift-share decomposition to explore how the decline of unionism contributes to the shrinking middle class. We also use the files to investigate the correlation between parents’ union status and the incomes of their children. Additionally, we use federal income tax data to examine the geographical correlation between union density and intergenerational mobility.

We find: 1) union workers are disproportionately in the middle-income group or above, and some reach middle-income status due to the union wage premium; 2) the offspring of union parents have higher incomes than the offspring of otherwise comparable non-union parents, especially when the parents are low-skilled; 3) offspring from communities with higher union density have higher average incomes relative to their parents compared to offspring from communities with lower union density. These findings show a strong, though not necessarily causal, link between unions, the middle class, and intergenerational mobility.

Nadaljujte z branjem→

Uredništva in novinarji iz poslovnih časopisov ter večina gospodarstvenikov, tudi pri nas, seveda, ima običajno polna usta zahtev, da je treba znižati proračunske deficite. Takšne strastne zagovornike nižanja javnih deficitov v ZDA imenujejo “deficitni jastrebi” (deficit hawks). No, problem teh jastrebov je v tem, da so izjemno nekonsistentni. In enostranski. Kot lepo pravi Bill McBride, bi se pravi deficitni jastrebi, tisti, ki si zares želijo znižati javne deficite, morali zavzemati ne samo za rezanje izdatkov, pač pa tudi za povečanje davkov in zmanjšanje izdatkov za nesmiselne zadeve (denimo vojno v Iraku). Vendar se ne, pač pa govorijo zgolj o eni strani enačbe – da je treba znižati davke. S tem pa seveda deficitov ne zmanjšujejo, ampak povečujejo. Naj spomnim na Ronalda Reagana in njegovo voodoo economics, ki je z drastičnim znižanjem davkov ustvarila zgodovinsko rekordni proračunski deficit. Znižal in izničil ga je šele Bill Clinton z dvigom davkov.

No, saj je očitno, tako zelo, da je že skoraj neumno to na glas povedati, da gre pri deficitnih jastrebih zgolj za ideološko agendo, ki želi zgolj in samo znižati davke najpremožnejšim, pri tem pa jih briga za deficit. No, če lahko pri tem s svojim lobiranjem še kakšen socialni transfer odpravijo ali znižajo izdatke za šolsko prehrano, je njihova zmaga popolna. In samo za to gre pri teh jastrebih.

Gre za izjemno zgodbo s filmskim potencialom. Zgodba Danija Rodrika, profesorja na Harvardu in najbolj znanega razvojnega ekonomista, in njegove žene Pinar Dogan (prav tako iz Harvarda), katere očeta, upokojenega generala turške vojske, so leta 2010 obtožili načrtovanja vojaškega udara (sicer v letu 2003). Iz tega je nastal velik sodni proces proti več kot 200 obtoženim. Ko sta Rodrik in Doganova začela raziskovati zadevo, sta odkrila, da gre za navaden fabrikat. Dokumenti iz leta 2003, ki naj bi bili podlaga za obtožnico, so namreč vsebovali dejstva, imena skupin in barov, ki jih leta 2003 sploh še ni bilo, sama radikalna skupina Sledgehammer, po kateri se je poimenoval sodni proces, pa je bila ustanovljena šele leta 2008.

Toda ko sta Rodrik in Doganova ta dejstva objavila (v knjigi in na blogu), jima nihče ni verjel. Prijatelji v Turčiji, turški liberalci so se obrnili stran, saj naj bi bil Rodrik zaslepljen z ljubeznijo do žene, generalove hčerke, in delal sramoto Harvardu. Po njihovem mnenju je vojska želela preprečiti demokratizacijo turške družbe in pri tem prepričanju se jih dejstva o fabricirani zgodbi niso dotaknila. Pa čeprav turška vojska tradicionalno skrbi za sekularizacijo in preprečuje vzpon islamističnim tendencam in tako služi kot neke vrste varuh turške demokracije. Nadaljujte z branjem→

V zvezi z odstavitvijo vodilnih na DUTB se do sedaj nisem oglašal. Pa ne zato, ker bi imel kakršenkoli konflikt interesov, pač pa izključno ker je ta zgodba tako preklemansko predvidljiva in cenena. Medtem ko levici, kljub zrušitvi Janševe vlade, ni uspelo preprečiti ustanovitve slabe banke (o čemer sem takrat pisal v Teorija zarote: Zakaj je padla Janševa vlada), saj sta Bratuškovo kasneje v to (tudi, resnici na ljubo, z močno nelegitimnimi prijemi) prisilili Evropska komisija in ECB, je levica samo čakala na svoj trenutek. In trenutek je prišel, ko naj bi padla zadnja trdnjava slovenskega razbitega nacionalnega interesa (prosluli ostanek nedonosne hotelske verige) in njen drugi najboljši “zadnji človek” (ja, tisti, ki je v NLB aktivno skrbel za finančno izvedbo vzpona nacionalnega interesa v rokah peščice izbrane kapitalske elite). Nadaljujte z branjem→

• Thoughts on Shovel-Ready Infrastructure – Tim Taylor
• Pandemic bonds have potential to be win-win-win – Larry Summers
• QE Didn’t Quite Cut It, So Now What? – Brendan Greeley
• In Search of the Science in Economics – Noah Smith
• Lucas roundtable: Ask the right questions – Mark Thoma
• On Thoughtful Conservatives – Paul Krugman
• Nobel Winner Prizes Data That Congress Disdains – Ne York Times
• ABM approaches to social conflict – Understanding Society
• Putting Numbers to a Tax Increase for the Rich – New York Times
• Interest Rates, Ideology and Caring About the Future – EconoSpeak
• Economic effects of shocks to oil supply and demand – Econbrowser
• Explaining recent declines in labour’s share in US income – Vox EU
• Is starting a new market like opening a nightclub? – Bank Underground
• Police Killings of Blacks: What the Data Says – The New York Times

Duh časa na trgu dela zelo nazorno ponazarjajo nedavne tožbe, ki so jih vložili vozniki proti podjetju Uber, ki sicer preko spletne aplikacije ponuja poceni taxi prevoze. V tožbi na večih sodiščih v ZDA zahtevajo, da jih Uber prizna kot svoje zaposlene in ne zgolj kot neodvisne izvajalce storitev prevoza. S ciljem minimalnih obratovalnih stroškov in popolne prilagodljivosti na tržno povpraševanje je Uber praktično vse svoje zaposlene klasificiral kot zunanje izvajalce. Za ceno nekoliko manjšega formalnega nadzora nad zaposlenimi so se pri Uberju izognili obvezi plačevanja minimalne plače, potnih stroškov, davka na izplačane plače in socialnih prispevkov. Čeprav omenjene pravde morda na prvi pogled delujejo kot poskusi posameznikov, da bi si zagotovili socialno varnost pri izmuzljivem delodajalcu, pa gre pri njih dejansko za ključno redefinicijo pojma “zaposlenost”. Nadaljujte z branjem→

Če slučajno koga zanima: moje včerajšnje predavanje o evrski krizi in vplivu na rast

Zgodba je naslednja: Leta 1995 sta David Card in Alan Krueger v American Economic Review objavila članek o vplivu dviga minimalne plače v New Jerseyu na zaposlenost v restavracijah hitre prehrane. Ugotovila sta, da dvig plače ni imel negativnega učinka na zaposlenost. Leta 2000 sta David Neumark and William Wascher objavila kontra študijo oziroma komentar (na podlagi študije, narejene sicer že leta 1995), ki naj bi na drugačnih podatkih pokazala nasprotno: da je dvig minimalne plače v New Jerseyu vplival na relativno zmanjšanje zaposlenosti v restavracijah hitre prehrane v New Jerseyu glede na Pensilvanijo. No, Card in Krueger sta istega leta (2000) nato objavila odgovor, v katerem sta primerjala obe vrsti podatkov ter pokazala, da so podatki Neumarka in Wascherja nereprezentativni in da sta naredila metodološko napako pri merjenju zaposlenosti (zaradi drugačne periode pri poročanju). Ko sta Neumark-Wascherjeve podatke ustrezno metodološko obdelala, sta še enkrat potrdila ugotovitve svoje prve študije: da dvig minimalne plače ni imel niti absolutnega niti relativnega negativnega učinka na zaposlenost v New Jerseyu.

Primer kaže na pomen možnosti replikacije znanstvenih raziskav, kar seveda zahteva dostopnost tako originalnih podatkov kot tudi statistične/ekonometrične kode. Spodaj je kratek izsek iz pojasnil Carda in Kruegerja, če koga zanima.

Nadaljujte z branjem→

Hm, najbolj “zabavno” pri vsem je, da Nemčiji – kljub njenemu vztrajnemu ignoriranju osnov standardne makroekonomije v monetarni uniji – uspeva. Ker pač ima politično moč. No, naj se popravim, Nemčiji uspeva prav zato, ker ignorira osnove standardne makroekonomije v monetarni uniji. Prav iz tega črpa svojo ekonomsko in politično moč. Ali kot pravi Simon Wren-Lewis v spodnjem komentarju, nemški uspeh je rezultat kraje (politike ‘siromašenja sosedov‘):

One ‘stimulus junkie’ has already had a go at this FT piece by the chief economist of the German finance ministry, but let me add three points. The first is just factual. What is the unusual feature of this recovery compared to previous recessions? It is fiscal austerity. In the past governments have not generally cut spending or increased taxes just as recoveries have begun, but this time they did. Now perhaps the slow recovery and fiscal austerity are not related. But textbook macroeconomics, a large majority of economists, and all the macro models I know say they are. If German officials and economists continue to ignore this fact, they will lose international credibility.

Nadaljujte z branjem→