Slaba banka + avtogoli + odstreli = slaba drama

V zvezi z odstavitvijo vodilnih na DUTB se do sedaj nisem oglašal. Pa ne zato, ker bi imel kakršenkoli konflikt interesov, pač pa izključno ker je ta zgodba tako preklemansko predvidljiva in cenena. Medtem ko levici, kljub zrušitvi Janševe vlade, ni uspelo preprečiti ustanovitve slabe banke (o čemer sem takrat pisal v Teorija zarote: Zakaj je padla Janševa vlada), saj sta Bratuškovo kasneje v to (tudi, resnici na ljubo, z močno nelegitimnimi prijemi) prisilili Evropska komisija in ECB, je levica samo čakala na svoj trenutek. In trenutek je prišel, ko naj bi padla zadnja trdnjava slovenskega razbitega nacionalnega interesa (prosluli ostanek nedonosne hotelske verige) in njen drugi najboljši “zadnji človek” (ja, tisti, ki je v NLB aktivno skrbel za finančno izvedbo vzpona nacionalnega interesa v rokah peščice izbrane kapitalske elite).

Odstrel vodstva DUTB je bil samo vprašanje časa. Toda vtisu cenenosti cele zgodbe so velik delež dodali odstavljeni Skandinavci sami, ki so si zabili avtogol. Možje iz krvi in mesa, ki navkljub skandinavskemu slovesu nekoruptivnosti in transparentnosti niso bili tako strašno transparentni pri sklepanju pogodb o zaposlitvah in svetovalnih pogodbah, pač pa so se “bogato prilagodili” lokalnemu poslovnemu okolju. Ter s tem zgolj dali formalen razlog za svoj odstrel.

V tej zgodbi ni “dobrih fantov”. So zgolj slabi in še slabši. In kar bomo gledali v nadaljevanju, je že nekajkrat videna, predvidljiva in cenena zgodba medijskega pokrivanja podpovršinskega poskusa restavriranja propadlega nacionalnega interesa, preoblečena v zgodbo zaščite oziroma ohranjanja nacionalne suverenosti. S to nacionalno suverenostjo, magari v obliki proslule hotelske verige, nimam posebnih težav, dokler je bila zgrajena z lastnim znojem, odrekanjem in kapitalom. Imam pa težave z njo, kadar je bila ukradena in nato privatizirana privilegirancem brez evra zasebnega vložka in kadar moram to krajo, ali zgolj gromozanski poslovni flop, še financirati iz lastnega žepa.

13 responses

  1. Tukaj se nekaj pozablja. In to je zunanji interes za kreiranje take DUTB kot jo imamo. EU niti slučajno ni zgolj dobronamerna, ampak zelo intenzivno zasleduje interese ključnih držav in pa predvsem finančnega kapitala iz teh držav. Tipičen primer je irska NAMA – reševanje angleških in ameriških bank na plečih irskih davkoplačevalcev, da Grčije niti ne omenjamo-reševanje nemških in francoskih bank.V obeh primer so za to zlorabili tako EK, ECB kot IMF.

    Zato se je že leta 2009 blokiralo dokapitalizacijo NLB, najprej preko BS potem pa preko Vlade RS, ki decembra 2009 ni dovolila dr. Križaniču niti, da bi uvrstil, predhodno s KBC že dogovorjeno, zahtevo po 300 milijonski dokapitalizaciji NLB na vlado, kaj šele, da bi jo obravnavala. Sledilo je ubijanje slovenske ekomije preko umetno povzročenega kreditnega krča kot posledice ukrepov BS sredi 2010, da bi nato Čufer skrit pod zahtevami EU (vprašanje je koliko je sam prispeval k tem zahtevam) , sprovociral slabo banko katere glavni namen je bil razprodaja slovenske lastnine in ne sanacija slovenskih bank. Tudi tistih podjetij, ki so po idiotskem (zločinskem?) kriteriju (Net debt/EBITDA >5) prišla na DUTB kljub temu, da so redno odplačevala kredite.

    Pri tem pa se pozablja, prvič, zakaj je sploh prišlo do krize. Ta ni nastala zaradi tajkunskih zgodb, ampak zaradi “doktrine šoka”, ki jo je izvajala vlada med 2004 in 2008. Drugič, zakaj je bila sanacija slovenskih bank glede na že oblikovane popravke, realno vrednost zavarovanj in potrebne nivoje kapitala najmanj za 2 milijardi EUR prevelika. In tretjič, zakaj imajo obveznice, ki so jih dobile banke v sanaciji daleč preveliko obresto mero. To so ključna vprašanja, ne pa tajkunske zgodbe. Slednje služijo predvsem za pesek v oči javnosti, kot lahko razumljiv vzrok, ki drugih finančnih, makroekonomskih in predvsem geopolitičnih razlogov večinoma niti ni sposobna razumeti.

    Jeseni sem bil skupaj s sindikati verjetno eden ključnih akterjev, ki je Janševi vladi preprečil popolno razprodajo velikih slovenskih državnih podjetij in ki je aktivno nasprotoval slabi banki. Pa kljub temu sem že v letu 2011 na seji Vlade RS predlagal ustanovitev slabe banke, vendar ne take kot je DUTB. Banka bi bila ustanovljena predvsem za reševanje naložb bank v omejenem številu velikih podjetjih (ali pri velikih investicijskih projektih), ki so potencialno solventna in ki imajo težavo s koordinacijo bančnih upnikov (tipičen primer CIMOS). Banka bi imela majhno jedro izkušenih oseb, ki bi usluge ekspertov večinoma najemali na trgu. Taka “slaba banka” bi bila veliko bolj operativna, predvsem pa bistveno cenejša od obstoječe. S tem, da bi se množica malih terjatvev reševala na bankah kar bi bilo bistveno bolj učinkovito.

    Taka banka kot je DUTB je že zaradi svoje strukture terjatev (veliko število raznovrstnih terjatve) težko obvladljiva pa naj bi jo upravljalo še tako sposobno vodstvo.

    • Marko,

      čeprav se ti kdaj posreči napisati kakšen povsem bister in sprejemljiv komentar, pa si tukaj precej mimo udaril.
      Janši lahko očitaš marsikaj, ne moreš pa mu naprtiti kar cele bančne luknje (zaradi “doktrine šoka”). Pustil je dotedanji (lds-ovski?) upravi NLB in NKBM, zamenjal je le nadzorne svete. Obe upravi pa sta metali denar na obe strani z lopatami. Ta igra je bila všeč vsem – levim in desnim. Janševi nadzorniki so zato aktivno gledali stran, ko so se dajali slabi krediti “našim” in “njihovim”.
      In za dobršen del zalo slabih kreditov je osebno odgovoren tedanji šef kreditnega odbora NLB in današnji šef Save.
      Glede NLB pa ima smisla izgubljati besed. Dokapitalizacije so bile zgolj kapljice, ključen je bil začetek upravljanja slabih terjatev in ne v NLB ne v nobeni drugi domači banki za to ni bilo interesa. Tako kot danes nimajo interesa za reševanje slabih kreditov manjših (SME) komitentov.

      • Ne bi sicer polemiziral, čeprav me je zbodlo tisto “…kdaj posreči…” (da mi to reče teoretik, meni praktiku!) in so me že zasrbeli prsti na tipkovnici. Že zaradi zgodovinskega spomina in ker sem bil hočeš nočeš akter nekega obdobja, se mi zdi pomembno, da razčistimo nekaj stvari.

        Prvič, Janša ni “pustil” nikogar v NLB. Zamenjave so mu preprečili belgijci. V NKBM pa je s Kovačičem, po mojem (glede na moje izkušnje pri sodelovanju z NPU na zadevi NKBM) itak v celoti kontroliral banko. Kar se tiče “doktrine šoka” ponavljam to, kar sem nekoč že izjavil za Delo. Povsem mogoče in celo verjetno se mi zdi, da je Janša v obdobju 2004-2008 deloval v dobri veri. Ne verjamem pa da določeni krogi (ne vsi) v BS tega niso vedeli. Predvsem pa so zelo natančno vedeli kaj delajo “puppet master”-ji v tujini.

        Kar se NLB tiče. Politiko upravljanja s tveganji so v celoti vseskozi obvladovali belgijci tako preko člana uprave kot tudi v NS, kjer so vodili komisijo za upravljanje s tveganji. Tako, da si pri Narat-u ustrelil mimo. Nasploh so bili belgijci glavni pobudniki intenzivnega širjenja bilance banke (hoteli so napumpat uspeh, preko tega ceno delnice in s tem maksimizirat znesek ob predvideni prodaji svojega deleža). Oni so bili tisti, ki so tudi pripravili s tem namenom pogodbe o zaposlitvi za upravo banke. Z jasnim namenom, da stimulirajo ekspanzijo banke. Ironija vse zgodbe je, da je bil Kramar pri tem verjetno najbolj konzervativno usmerjen član banke oz. tisti, ki se je temu najbolj upiral.

        Kar se upravljanja slabih terjatev NLB tiče. Drugi teden novembra 2010 smo imeli v AUKN prvi sestanek z NS NLB. Postavili smo jim 3.pričakovanja večinskega lastnika. Prvič : takoj nehati javno polemiko z ministrom za finance in guvernerjem BS (so ubogali), drugič : takoj začeti projekt resnega zmanjševanja stroškov banke ( so nekaj delali ampak katastrofalno slabo) in tretjič, da ustanovijo interno slabo banko (kot SPV) in se takoj začnejo ukvarjati s slabimi terjatvami (narejeno ni bilo praktično nič). Neizpolnjevanje zadnjih dveh pričakovanj je bilo razlog za predlagane zamenjave članov NS v septembru 2011, ki so bile že dogovorjene s KBC (John Hollows) pa jih je tik pred koncem (v neverjetni “slučajni” sinhronosti s slovensko politiko) preprečil Marko Voljč.

        Saj lepo, da si samozavesten, ampak še lepše je, če ta samozavest počiva na dejstvih oz. izkušnjah. Jaz sem bil tam zraven…

      • Marko,
        Ti najbrž verjameš v to, kar govoriš. Vendar pa tvoji odgovori ne zdržijo nobene resne presoje, čeprav “si bil zraven”.

        Prvič, če bi za bančno luknjo bil kriv samo Janša, bi kredite za prevzeme, za menedžerske prevzeme, za nepremičninske posle in različne velike naložbe, dobivala zgolj podjetja iz njegovega “interesnega kroga”. To pa seveda ni res, kar sem že zdavnaj dokumentiral v Bančna luknja: Leva ali desna?
        https://damijan.org/2013/02/18/bancna-luknja-leva-ali-desna/

        Drugič, najbrž namenoma manipuliraš glede nosilcev krivde za slabe kredite v NLB. Funkcijska delitev del v upravi banke je, kot veva, da eden izmed članov uprave pokriva odobravanje kreditov (kreditni odbor), zadnji v vrsti pa pokriva upravljanje s tveganji. In pri tem obe funkciji v NLB sploh nista bili resno povezani. Narat je “odobraval” kredite, Belgijci pa naj bi skrbeli, da naj bi bila tveganja iz kreditnega portfelja ex post ustrezno porazdeljena in pokrita. Belgijci so gledali stran, ko je Narat na veliko odobraval kredite. Izvirni greh je pri odobravanju. Najbrž si tudi ti govoril s katerim izmed velikih kreditojemalcev, ki se je prišel za kredit pogovarjat izrecno in samo s šeform kreditnega odbora.

        Tretjič, tudi vodstvo Banke Slovenije (Gaspari) in Sveta BS (Ribnikar & co.) je bilo v tistem času povsem levo. Poglej si njihove izjave iz oktobra 2007, ko so za Delo izjavljali, zakaj je dobro, da slovenske banke kreditirajo Kordežev prevzem Merkurja. Lahko pošljem PDF članka.

        Ne mešajva vzrokov in posledic, pač pa kronološko in ideološko neobremenjeno glejmo na zadeve. Večino stvari je lažje razumeti, če si snameš ideološka očala.

      • Jože, mislim, da Tvoj odgovor v mnogočem potrjuje moje navedbe. Tudi Tvoj predhodni prispevek; Bančna luknja: Leva ali desna? (mimogrede gre za zgodovinski, izjemno koristen članek) to potrjuje.

        Ravno za to se je šlo – krediti so se dajali vsem. Pomembno je bilo napumpat obseg poslovanja. Ne samo zaradi “krivde” belgijcev v NLB. V celem bančnem sistemu so ponoreli vsi. Donose (20% in več na kapital), ki so bili normalni za sektor seks&drugs&rock ‘n’roll, so zahtevali delničarji, borzni analitiki, delavci v bankah…V tem obdobju norosti so bile državne banke še relativno bolj konservativne od tujih bank pri nas (te so tudi bistveno bolj(razen SKB) nasedle, samo manj se govori o tem). Ko cel trg ponori bi morala nastopiti centralna banka in umiriti žogico. Kot je nekoč menda rekel bivši predsednik FED William McChesney Junior: “…naloga centrale banke je, da umakne pijačo iz mize ravno v trenutku, ko se zabava razgreje”. Pri nas je Marko Kranjec, kot se za pravega dolenjca spodobi, še naložil na mizo. Drug dolenjec, Janez Janša, ki najbrž sploh ni vedel kaj počne, pa mu je pri tem asistiral. Ne glede na to, ali se je zavedal ali ne, je kot predsednik vlade objektivno odgovoren. In da sva si na jasnem, največja rast kreditov je bila v začetnem obdobju Marka Kranjca(2007, 2008), takrat so nastala največja nesorazmerja v slovenskem monetarnem sistemu, ne za časa Gaspari-ja. Čeprav se je za časa Gasparija ta trend začel.

        Narat-u nisem nič dolžan, še manj gre za kak ideološki vpliv. Njegov vpliv enostavno precenjuješ. Tam ni odločal en sam. Daleč od tega.

        Nočem podcenjevati bančnega kriminala (porabil sem nemalo časa in energije, ko sem se ukvarjal s tem) ali nevestnega dela, vendar Slovenia ni padla v krizo zaradi kriminala ali nevestnega dela bančnikov. To pravzaprav tudi Ti pokažeš v zgoraj omenjenem članku. Bistveno bolj kriva, če hočeš kriminalna, je bila politika zavestnega gospodarskega pregrevanja za časa Janševe vlade. Zakaj je to počel? Zato da bi dobil drugi mandat v katerem bi potem lahko v miru izpeljal tki. “drugo republiko” oz. radikalno ideološko preoblikovanje slovenske družbe. To je največji kriminal, ki je slovensko ekonomijo, ki je pred 2005 pravzaprav imela solidne makroekonomske rezultate, tudi v resnici sesul. Tiste 3 miljarde prevzemov bi takratna ekonomija, če ne bi padla iz ravnotežja, relativno neboleče preživela. Res pa je tudi, da ni bil vsak prevzem že kriminalno ali nevestno dejanje. Če svetovna kriza ne bi bila tako globoka, njeno reševanje v Sloveniji pa v marsikaterem delu tako nespretno, bi preživel marsikateri od teh prevzemov, brez take škode za posojilodajalce in posredno za državni proračun.

        Ne pripisuj mi ideoloških motivov, če moj ideološki profil poznaš samo iz časopisov (ki imajo svoj ideološki interes). Če me že hočeš opredeliti, potem sem slovenski nacionalist, upam, da v najboljšem pomenu besede (ki ni uperjen proti drugim). In bistveno bolj pragmatičen, tudi na področju privatizacije, kot si verjetno predstavljaš. Nisem pa naiven. In v marsikateri zadevi bistveno bolj informiran od povprečja.

      • Zapletaš se. Kranjec je bil zmešan liberalec. Ne levi ne desni, le zmešan. Najprej ni zajezil kreditnega buma, nato je ob začetku krize totalno zategnil kreditne standarde (in po nepotrebnem povzročil številne bankrote), nato pa še nasprotoval reševanju slabih kreditov prek slabe banke (“Slaba banka je slaba ideja”).

        Toda kakšno zvezo ima to z Janšo? Kranjec ni bil njegov, bil je samo zmešan, medtem ko so bili drugi, ki so bili v BS zadolženi za bančni nadzor, slepi.

        Vendar si imel skorajda identično situacijo v vseh ostalih perifernih državah (Irska, Španija, Portugalska, Islandija…), kjer so se bankirji in kreditojemalci igrali orgije, regulatorji pa gledali stran. Pa niso imeli Janše in doktrine šoka.

        Nikakor ne želim braniti Janše, toda treba je biti objektiven. Z ideološkimi očalmi (ki se jih sicer braniš priznati) ali z vnaprejšnjimi prepričanji ni mogoče priti do resnice. Mene pa zanima zgolj slednja, ne glede na barve vpletenih. In če v tem procesu iskanja resnice naletim na nova dejstva, brez težav spremenim mnenje. Ker je to edino intelktualno pošteno.

        Kot je rekel Keynes: “When facts change, I change my mind. What do you do, sir?”

      • “In če v tem procesu iskanja resnice naletim na nova dejstva, brez težav spremenim mnenje. Ker je to edino intelktualno pošteno.”

        Se strinjam. In nisem edini, ki je to na to na tem blogu tudi opazil.

        Se v marsičem strinjam glede Kranjca. Spomnim se naših prvih sestankov na BS. Kaj takega v svoji poslovni karieri še nisem doživel. Bilo je na trenutke dobesedno mučno. Čeprav proti koncu je bilo že bolje in na World bank meetingu v Washington-u leta 2011 je bil že naravnost očarljiv.

        Kje je krivda Janše? To, da je pregrel ekonomijo (pogoj za to je pa kreditna ekspanzija). Naj Ti dam primer DARS-a. Obseg investicij DARS-a med 2004 in 2008 se je povečal za skoraj 2 krat. Če je pred 2004 DARS financiral investicije s proračunskim denarjem in krediti približno v razmerju 50:50, je bilo to razmerje po 2004 do 2008 84:16 v korist kreditov. Tako je DARS v tem obdobju pridelal dodatne 2 miljarde EUR kreditov. Če bi upoštevali isto razmerje kot pred 2004, je vlada takrat v projekt zadolžitve DARS-a skrila kake 4 % proračunskega primanjkljaja. Ob vsej konjukturi v tem času nismo tako kot npr. Finska ali Švedska ustvarili nobenega proračunskega presežka, čeprav bi ga morali. Smo pa zato še dodatno spodbujali potrošnjo, dajali proračunska darila in pridelali lep plačilno bilančni primanjkljaj. Brez potrebe. Na koncu smo dodobra deformirali razmerja v nacionalni ekonomiji (prehitra rast gradbeništva, kake 2 milijarde izgubljenih investicij prebivalstva na kapitalskih trgih…) in na koncu samo stabilizirali cene faktorjev na višjem nivoju ter s tem poslabšali slovensko konkurenčnost v tujini. Za ceno izjemne rasti zadolženosti bančnega sistema navzven (povečanje neto pozicije slovenskega bančnega sistema do tujine iz 2 milijard plusa leta 2004 na 13 milijard deto dolga konec 2008) in s tem z izjemnim povečanjem ranljivosti nacionalnega finančnega sistema tik pred svetovno finančno krizo.

        Če tega ne bi počeli, bi bili po efektih krize primerljivi s Češko. Zakaj ne verjamem v naključje? Zato ker sem videl kako načrtno se je kriza izrabljala kot podlaga za ideološke spremembe slovenske družbe. Od tujih kreditorjev, EK, “prijateljskih”držav, slovenske politike (“klicanje trojke”, Čufer…) do medijev. Zato tudi resnica o tej krizi ni prišla na plano. Ker če bi, bi padla ideološka priprava populacije za predvidene politične in ekonomske (plenjenje nacionalnega premoženja) spremembe…. Saj veš, kako pravijo ameriški neokonservativci:” Never waste a good crisis”.

        Vem, da zveni kot paranoična teorija zarote, ampak kot si rekel :”,…če v tem proces iskanja resnice naletim na nova dejstva…”

  2. Spoštovani, naj si dovolim v zvezi s temo, ki jo načenjate priobčiti intervju s projektnim managerjem v DUTB-ju Jannejem Harjunpääjem: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tv-informativni/174365727. Ni mi sicer poznano ali skandinavci tudi res delajo tako kot razlagajo in so samo morebitne žrtve razne slovenske kadrovske navlake v DUBT. Gotovo pa so si v zvezi s raznimi plačili glede na vladno plačno politiko zabili avtogol.

    Vendar pa gre v intervjuju za nastop profesionalca, ki z razkrivanjem postopkov v nasprotju z upravljavskim, sanacijskim in finančnim profesionalizmom razkriva dogajanja okoli Save in še kje drugje. V našem neprofesionalnem splošnem okolju, kateremu ogledalo ne nastavlja niti naša ekonomska stroka, se nam zdijo dogodki »ala Sava« nekaj povsem normalnega. Profesionalna groza ! Za »finančnike« takšnega kova je vsaka (tudi lahovniška) plača previsoka.

    V intervjuju, kjer je dogodkom »ala Sava« postavljeno profesionalno ogledalo, se vidi vsa pokvarjenost, ki jo premore slovenski finančni primitivizem. V razliki se vidi tudi ogromna škoda, ki jo dela naša ekonomska stroka, ki se niti na načelni ravni ne zavzema za ekonomski in finančni profesionalizem (razen osamljenih poizkusov brez kakršnega koli vpliva).

    Vloga kvalitete funkcioniranja sistema oziroma naš »poslovni model« tu pride do polnega izraza. Težko je zanikati, ali celo spregledati, da je kvaliteta funkcioniranja sistema brez kakršnega koli vpliva na učinkovitost sicer načeloma dobrih makroekonomskih ukrepov. Avtomatska predpostavka ekonomskega in finančnega profesionalizma tako v politiki kot v stroki dela ogromno škodo mišljenju, diagnosticiranju težav in samem naboru ukrepov. Po teoriji mednarodne zarote pa je vliv finančnega primitivizma lahko samo še hujši saj je na stežaj odprl vrata vsem možnim zarotnikom.

    Tudi novi politiki (in v tem je tudi njihov “neoliberalizem”, ki ga sami sicer psujejo) očitno niso dorasli vlogi, ki jo tujec seveda ne more odigrati. Jasno je, kot pravi na koncu intervjuja, da ne more biti naš “Che”. To naj bi bili vsaj naši “novi” politiki pa očitno tudi ti niso.

    Lep pozdrav Igor

    • Dule, torej po pravi cesti (asfaltu) vozim samo takrat, ko je tekst všeč tebi oziroma skladen s tvojim svetovnonazorskim in drugim prepričanjem?

  3. Spoštovana Marko in Jože, poskrbela sta, da smo priča res dobri diskusiji .

    Sicer se ne strinjam s trditvijo Marka Goloba, da nevestno delo in bančni kriminal nista povzročila krize, ampak da je bilo to pregrevanje in zblojena in baje mednarodno zarotniško onemogočena sanacija.

    Rekel bi, da je vse to prispevalo globini krize. Slovensko izvorno krizo (in hkrati ranljivost na mednarodno krizo in za druge zlobne strategije) pa je dominantno ustvarilo naše ogromno nevzdržno zadolževanje. Že to bi povzročilo resno krizo v Sloveniji brez dodatnega mednarodnega vložka. Koliko je izvorno tudi Janševo pregrevanje (definitivno pa gre za prispevek in pa za objektivno odgovornost) si ne upam trditi konec koncev gre le za razliko prispevka 11 in pa 2 miljardi – glej spodnje citate.

    Nevzdržno zadolževanje tako gotovo ni bila samo povečana ranljivost ampak tudi primarni vzrok naše krize. Brez tega slabega zadolževanja bi mednarodno krizo Slovenija komaj čutila. Res pa je da so globini in pa trajanju krize pridodali tudi vsi ostali dejavniki kot je pregrevanje in pa mednarodna kriza ter še kriminalno slab (lahko da tudi delno zarotniški) naš in dodatno še evropski sanacijski odziv na vse skupaj.

    Zgornji odstavek o vzrokih in okoliščinah ni samo semantika. Namreč, če se misli, da bi vsak posamezni dejavnik zase ne povzročil krize vsi skupaj pa, potem bi govorili o sistemski krizi. To definicijo sistemske krize zgodovinarji uporabijo za nenaden kolaps civilizacij bronaste dobe. Sam pa menim, da je v Sloveniji dominanten izvoren dejavnik, ki je zaradi svoje narave povzročil tudi vso odzivno zmrznjenost predvsem ogromno nevzdržno levo in desno tovarišijsko zadolževanje, ki ga ob sicer predpisanem in pričakovanem profesionalnem obnašanju, tako v podjetjih kot v bankah in pa še posebej v Banki Slovenije, ne bi bilo. Splošno tolerirana neprofesionalnost bi gotovo morala biti predmet vsake resne sanacije delovanja našega sistema. In tudi o tem so vsi tiho. Za sabo namreč vleče profesionalno in odškodninsko odgovornost.

    Lep pozdrav Igor

    »Za ceno izjemne rasti zadolženosti bančnega sistema navzven (povečanje neto pozicije slovenskega bančnega sistema do tujine iz 2 milijard plusa leta 2004 na 13 milijard deto dolga konec 2008) in s tem z izjemnim povečanjem ranljivosti nacionalnega finančnega sistema tik pred svetovno finančno krizo.«

    »Kje je krivda Janše? To, da je pregrel ekonomijo (pogoj za to je pa kreditna ekspanzija). Naj Ti dam primer DARS-a. Obseg investicij DARS-a med 2004 in 2008 se je povečal za skoraj 2 krat. Če je pred 2004 DARS financiral investicije s proračunskim denarjem in krediti približno v razmerju 50:50, je bilo to razmerje po 2004 do 2008 84:16 v korist kreditov. Tako je DARS v tem obdobju pridelal dodatne 2 miljarde EUR kreditov. Če bi upoštevali isto razmerje kot pred 2004, je vlada takrat v projekt zadolžitve DARS-a skrila kake 4 % proračunskega primanjkljaja.«

  4. Popravek prvotnega prispevka: gre za petnajst miljard razlike pri nevzdržnem zadolževanju in ne samo za 11.

    Lep pozdrav Igor

%d bloggers like this: