Prof. Senko Pličanić na Dnevih slovenske uprave (povzetek članka):

Avtor v prispevku razpravlja o pomenu ljubezni, še posebej ljubezni do sebe pri vodenju (v javni upravi, v politiki, v gospodarstvu) in pri povečanju zavzetosti zaposlenih (v javni upravi in drugod). Avtorjeva teza je, da je za vse, kar počnemo, ključna ljubezen (do sebe). Skoraj popolna odsotnost ljubezni (do sebe) je zato glavni razlog za prevladujoč negativizem v Sloveniji, tudi v javnem sektorju oziroma javni upravi.

Ljubezen (in srečo) lahko dosežemo le ob uravnovešenosti materialne in duhovne rasti. Celovito načelo trajnostnega razvoja, ki poleg gospodarske rasti zajema tudi duhovno rast je po avtorjevem mnenju model, ki nam ponuja izhod iz obstoječega (slabega) stanja – v svetu in v Sloveniji.

Posebej pomembna je (še posebej zaradi dolge »odsotnosti«) duhovna (osebna) rast. To moramo vrniti v naša življenja. In pri tem »uporabiti« državo in pravo in kot eno njunih glavnih nalog določiti zagotavljanje pogojev za (poleg gospodarske) tudi duhovno rast in s tem ljubezen in srečo.

Glede na pomembnost javnega sektorja in znotraj njega še posebej javne uprave (zaradi dobrin in storitev, ki nam jih zagotavlja ter zato, ker ga financiramo davkoplačevalci) je posebej pomembno, da duhovno (osebno) rast vgradimo v permanentno usposabljanje zaposlenih v javnem sektorju. In s tem zaposlenim omogočimo, da se podajo na pot k ljubezni (do sebe). Glede na pomembnost vodenja, pa je treba posebno pozornost nameniti liderjem v politiki, javnem sektorju in javni upravi. Ljubezen bi morala namreč biti ključno »orodje« vodenja zaposlenih (v javnem in zasebnem sektorju).

Nadaljujte z branjem→

Če slučajno koga zanima, tule je moja prezentacija z včerajšnje konference Banke Slovenije o izzivih prestrukturiranja in financiranja malih in srednje velikih podjetij: Damijan-Zadolzenost MSP

Update: Naložena je updatana verzija z dvema popravljenima slidoma in enim novim.

Kaj Jež

Od ukinitve študentskih bonov, zmanjšanja vpisnih mest na gimnazije, spremembe kriterijev za vpis v visoko šolstvo do uvedbe šolnih in državnih štipendij. *
Nadaljujte z branjem→

Izvrsten intervju z Robertom Frankom, avtorjem knjige The Darwin Economy. Spodaj je nekaj odlomkov, vendar priporočam, da preberete celoten intervju v originalu.

Cornell economist Robert Frank is highly respected within his profession and well known to the general public though his books such as The Winner Take All Society and Luxury Fever. In his latest book The Darwin Economy, he predicts that 100 years from now Charles Darwin, and not Adam Smith, will be regarded as the father of economics. I interviewed Bob in his office on August 20, 2015. I began by asking him to explain his prediction and we ended by discussing how to cut 100 years to 10 years.

Nadaljujte z branjem→

Tam, kjer se jih najbolj otepajo – predvsem na Madžarskem, in tudi v Sloveniji.

* … če bi bili seveda “prave” veroizpovedi in domače prebivalstvo manj nenaklonjeno tujcem nasploh

Vir: The Economist

Letos spomladi najbrž niste spremljali razgrete razprave v ZDA glede tega, ali naj podaljšajo licenco Ex-Im banki – instituciji, ki podobno kot naša SID banka (Hermes v Nemčiji, Coface v Franciji itd.) daje posojila za izvozne posle, zavaruje izvozne posle proti različnim rizikom in daje garancije. V ZDA so podaljšanju licence Ex-Im banki nasprotovali predvsem republikanci, ki imajo večino v Congresu. In njihovi argumenti? Ha! Prvi je bil, da Ex-Im banka “pomaga” samo velikim korporacijam, ki take “pomoči” ne potrebujejo. Drugi, kronski “argument” pa je bil, da je Ex-Im banka nepotrebna in da lahko podjetja podobne storitve dobijo pri zavarovalnicah na trgu.

Seveda takšnih storitev ne morejo dobiti na trgu ali pa ne po primerni ceni. Tuji kupci, predvsem pri velikih projektih denimo v energetiki, transportu itd., od dobavitelja zahtevajo garancije. Na drugi strani pa dobavitelji oziroma izvajalci pri velikih projektih v tujini želijo zavarovati svoje premoženje in poslovne prihodke iz tega naslova ter se zavarovati proti političnim in drugim nekomercialnim rizikom. Poslovne banke zaradi večje tveganosti nerade financirajo takšne projekte ali pa po ustrezno višjih premijah. Izvozne banke so tako namenjene spodbujanju izvoznih in investicijskih poslov domačih podjetij v tujini. Ali po domače rečeno, gre za posredno subvencioniranje izvoza.

To pa je, brrrr, v nasprotju s sveto tržno logiko, mar ne?

Nadaljujte z branjem→

Ob bok Črtovemu članku o spremembah ureditve minimalne plače se splača prebrati tudi, kako se je skozi zgodovino oblikoval koncept minimalne plače, koga naj bi ščitila in kakšni so izzivi za prihodnost. Kasneje pa bom objavil še izsledke zadnjih študij, ki kažejo – glej no glej – da dvig minimalne plače ne povečuje brezposelnosti.

Nadaljujte z branjem→