Zakaj je trenutni ekonomski kurikulum neprimeren?

24 aprila, 2014 By in gospodarstvo 5 komentarjev

Aleš Praprotnik

Kot sem že pisal v krajšem postu, se na univerzi v Manchestru (pa tudi drugod, npr. v Nemčiji in Franciji), študentje ekonomije ne strinjajo s tem, kako so oblikovani trenutni ekonomski kurikulumi. Menijo, da je zadnja kriza razgalila pomanjkljivosti prevladujočih učnih načrtov in učbenikov ter zahtevajo temeljito prenovo. Med drugim se želijo med svojim študijem poučiti tudi o drugih pristopih v ekonomski znanosti (npr. post-keynesianski, avstrijski, ekološki, marksistični, itd.), ne samo o neoklasičnem, ki v veliki meri prevladuje. Želijo izvedeti kaj o zgodovini ekonomske misli. Prav tako bi radi ekonomijo povezati z zgodovino, etiko in politiko, saj odločitve politikov, na katere vplivajo ekonomski svetovalci, izobraženi po določenem kopitu, vplivajo širše na celotno družbo.

‘Economics affects real lives in real ways‘, kot se je izrazil Andrew Haldane, izvršni direktor oddelka za finančno stabilnost pri Bank of England, v predgovoru k temeljitemu poročilu o ekonomskem kurikulumu, ki ga je izdalo društvo Post-Crash Economics Society iz Univerze v Machestru. Je prvo takšno poročilo, ki secira ekonomski kurikulum v Veliki Britaniji, vendar ni pomembno samo za Združeno Kraljestvo, temveč širše, saj si je večina dodiplomskih ekonomskih učnih načrtov po svetu precej podobna.

Poročilo, v katerem prav tako odgovarjajo na kritike, da je reforma nepotrebna, si lahko preberete tukaj, njegove ključne ugotovitve pa so:

»1. Economics education at Manchester has elevated one economic paradigm, often called neoclassical economics, to the sole object of study. Other schools of thought such as institutional, evolutionary, Austrian, post-Keynesian, Marxist, feminist and ecological economics are almost completely absent.

2. The consequence of the above is to preclude the development of meaningful critical thinking and evaluation. In the absence of fundamental disagreement over methodology, assumptions, objectives and definitions, the practice of being critical is reduced to technical and predictive disagreements. A discipline with a broader knowledge of alternative perspectives will be more internally self-critical and aware of the limits of its knowledge. Universities cannot justify this monopoly of one economic paradigm.

3. The ethics of being an economist and the ethical consequences of economic policies are almost completely absent from the syllabus.

4. History of economic thought is an optional third year module which students are put off taking due to it requiring essay writing skills that have not been extensively developed elsewhere in the degree. Very little economic history is taught. Students finish an economics degree without any knowledge of momentous economic events from the Great Depression to the break-up of the Bretton Woods Monetary System.

5. When taken together, these points mean that economics students are taught the economic theory of one perspective as if it represented universally established truth or law.

6. This state of affairs violates the University’s own guidelines for undergraduate education at Manchester.

7. A significant cause of this great narrowing is how research funding (REF) in economics is allocated. The journals that are highly ranked espouse a neoclassical perspective and as a result universities like Manchester, whose central aim is to climb the research rankings, will only hire academics that adhere to this school of thought. The prioritisation of research over all else means that many university economics departments have become closed shops to economists who do not follow this prescribed agenda, regardless of the positive impact they could have on teaching and understanding.« (str. 9 – 11)

Konkretno za modula prvega letnika Principles of micro in Principles of macro ugotavljajo:

»Micro and Macro Principles are a delivery of neoclassical theory and students are expected to learn the theory by rote. There is no mention of what school of thought is being taught or that there are any other schools of thought. It is presented as facts about the world which leads to the possibility of students believing that these ideas represent indisputable truths (Section 1 (1)). Keynes is mentioned briefly in Macro Principles but the ideas presented are actually those of John Hicks and his version of Keynesian thought, rather than of Keynes himself. There is no time given to looking at the underlying assumptions in either of these two modules, very little real world application and no historical context as to where these ideas came from (Section 1 (2), (3) and (4)).« (str. 19, 20) Podobno deficitarnost najdejo tudi v naslednjih letnikih.

Zanimivo bi bilo vedeti, kako zadovoljni so naši študentje ekonomije s pluralnostjo poučevanja in kvaliteto kurikuluma? Lahko tudi v Sloveniji pričakujemo podobno gibanje?

5 responses

  1. Gibanje za Ekonomsko Pluralnost

    http://gibanjezaekonomskopluralnost.weebly.com/

    https://www.facebook.com/groups/373691126108813/

    Zadeva je štartala pred kratkim na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani. Vse je še v povojih, potenciala in dela ogromno, vsebinskega in organizacijskega oblikovanja pa premalo. 🙂 Vseeno, začetek je, interes se je izkazal tako med profesorji in vodstvom fakultete kot med študenti različnih fakultet.

    Če koga zanima kaj več: gonza.tej@gmail.com

    Všeč mi je

  2. Aleš (in dr. Damijan),

    ko berem podobne razprave kot je zgornja in kot jo je dr. Damijan objavil večkrat tukaj in sedaj še v Sobotni prilogi: sam sem pred zaključkom doktorskega študija ekonomije pri nas, eno leto sem kar precej od blizu spoznaval tudi ekonomski doktorski študij in kurikulum v ZDA. Najprej: po videnem imam občutek, da v Sloveniji pravega, na resni matematični analizi temelječega ekonomskega študija ne na do ne na podiplomski ravni tako rekoč ne poznamo (z redkimi izjemami). Če govorimo o prenovi slovenskega ekonomskega kurikuluma, bi morda lahko začeli tukaj, škodilo gotovo ne bi. Veliko več resnosti in bolj poglobljen, manj na managementu in »biznisu« temelječ študij torej, vsaj kar zadeva temeljno ekonomijo. Mislim, da nekega pravega »neoklasičnega« ali bolje rečeno strogo matematičnega in formalno poglobljenega (tak je sicer tudi pristop npr. novoinstitucionalistov) pristopa pri nas že sedaj ni, vsaj taka je moja izkušnja.

    Poleg tega mislim, da je bilo zelo lepo povedano v enem od videov, ki si ga Aleš sam enkrat vključil v zapis na blogu: problem sodobne ekonomije ni npr. prevelika matematiziranost, pač pa ravno obratno, da se matematika sodobne ekonomije prične po določenem času obupno repetitivno ponavljati v neskončni analizi dokaj podobnih optimizacijskih problemov. Kot je bilo lepo povedano v tistem videu: sodobna ekonomija velikokrat temelji še na viktorijanski matematiki. Seveda pa je vzrok tega tudi v preveč omejujočih in preprostih predpostavkah, bolj zapletena (in bolj realna) izhodišča ekonomske analize bi ali bodo terjala tudi bolj kompleksen matematični pristop, morda tudi to, da bo ekonomija sama pričela razvijati nove, lastne matematične pristope in ne le uporabljati nekaterih ponavadi že zastarelih iz zgodovine matematike.

    Zato menim, da nekakšen novi kurikulum in prenova ekonomskih šol ne more počivati npr. na večjem vključevanju etike, mislim, da gre tukaj za neko sicer v sedanjem času precej blagozvenečo temo, ki pa je bolj slepa ulica kot kaj drugega oz. vsaj ne more ponuditi kakega posebnega znanstvenega preloma, le kratek, času po meri preskok v normativno obarvano ekonomijo. Je pa zagotovo res, da potrebuje ekonomska stroka prenovo, verjetno pa predvsem to, da se nauči kako v lastne formalne modele vključevati bolj kompleksno razumevanje človeškega in družbenega delovanja in s tem delovanja same ekonomije, vključujoč spoznanja iz vseh drugih vej družbenih in humanističnih ved.

    Še nekaj je zanimivo, harvardski heterodoksni profesor Stephen Marglin, ki poučuje tudi kurze iz kritike kapitalizma je enkrat lepo povedal, da prvo polovico vsakega kurza porabi za to, da študentje temeljito osvojijo delovanje sistema, ki ga kritizirajo. Mislim, da gre pri veliko kritikah kapitalizma, tudi sedanjih, za nerazumevanje delovanja samega sistema, ki je posledica tega, da nekdo prehitro opusti mainstream ekonomijo, preden natančno sploh razume vse tisto, kar sama pravi. Tudi zato menim, da je pomembno, da študentje preden preidejo na ekološko, institucionalno, marksistično ali kakšno drugo heterodoksno šolo temeljito osvojijo sedanji aparat mainstream ekonomije. Se pa strinjam, da se marsikje v tujini tovrstne teme ne pokrivajo dovolj.

    Toliko lahko nekako ponudim sam, ker ste pač spraševali po mnenjih tistih, ki so kdaj poslušali ekonomske kurikulume, upam, da bo vsaj v majhno pomoč. Sicer pa čestitke vsem tistim, ki pišete prispevke na tem blogu, posebej seveda dr. Damijanu, ta blog je bil v zadnjih dveh letih zelo dobrodošel in prava paša za vse tiste, ki radi tudi v prostem času beremo ekonomske zapise.

    Andrej Srakar.

    Všeč mi je

  3. Hvala obema za info in mnenji. Super, da ste na EF začeli z gibanjem za večjo pluralnost ekonomije. Sem gledal stran in se mi zdi vse skupaj dobro zastavljeno (je že med linki na moji spletni strani). Upam, da dobite širšo podporo in da se bo gibanje razvijalo. Bodo debate in okrogle mize tudi za druge poslušalce, ne samo za študente EF?

    Andrej, se strinjam z večino poant (glede uporabe matematike v študiju ne morem komentirati, ker nisem ekonomist in nimam te izkušnje – res pa je, da je bila kritika Matheusa Grasellija takšna – da je ekonomska matematika precej zadaj). Kot jaz razumem, bistvo prenove ni na etiki, temveč v tem, da etiko prav tako začnemo upoštevati pri poučevanju (torej, ne samo npr. maksimizacija dobička, temveč tudi vprašanje, kako s svojimi odločitvami vplivamo na širšo družbo in kje je naša odgovornost).

    Mogoče bi bil boljši pristop (oz. en del pristopa) študentom dati problem, potem pa iz vidika različnih šol predstaviti, kako ga one razlagajo in dojemajo in kakšne rešitve ponujajo, vse skupaj pa povezati z realnimi empiričnimi praktičnimi podatki. Pa naj študentje skupaj potegnejo najboljše in najbolj uporabno iz vsake šole in sami potegnejo zaključke in najdejo (morda originalne) rešitve.

    Všeč mi je

  5. Aleš, najprej hvala za spodbudo.

    Vsi dogodki so bili in bodo odprti za vse, ki jih tematika zanima. Že na prvi okrogli mizi pa se je v premoči študentov ostalih fakultet nad študenti Ekonomske fakultete izkazalo pomanjkanje interesa na domači instituciji. Vseeno upamo na posameznike, predvsem iz dodiplomskega programa EF, ki bi bili pripravljeni na aktivno sooblikovanje tematike in dogodkov.

    Internetna stran je za enkrat bolj mrtva, skupina na fb-ju pa relativno aktivna in odprta za vse. Vljudno vabljeni k deljenju zanimivih vsebin. 🙂

    Všeč mi je

%d bloggers like this: