Še Bank of England o sodobnem ustvarjanju denarja

Aleš Praprotnik

Pred časom sem v seriji treh člankov (tule, tule in tule) pisal o ustvarjanju denarja v bankah in o tem zakaj je klasična učbeniška razlaga, namreč da posojila izhajajo lahko le iz predhodnih depozitov in da se multiplicirajo na podlagi rezervne zahteve (t.i. multiplikacija denarja), napačna in zavajajoča.

Sedaj je temu uradno pritrdila še najstarejša centralna banka, Bank of England. V svojem članku v četrtletnem poročilu avtorji Michael McLeay, Amar Radia in Ryland Thomas iz oddelka za monetarno analizo povzemajo bistvo takole:

»In the modern economy, most money takes the form of bank deposits. But how those bank deposits are created is often misunderstood: the principal way is through commercial banks making loans. Whenever a bank makes a loan, it simultaneously creates a matching deposit in the borrower’s bank account, thereby creating new money.

The reality of how money is created today differs from the description found in some economics textbooks:

• Rather than banks receiving deposits when households save and then lending them out, bank lending creates deposits,

• In normal times, the central bank does not fix the amount of money in circulation, nor is central bank money ‘multiplied up’ into more loans and deposits

Tukaj je še kratek video, ki ga je Bank of England posnela s tem v zvezi:

Torej je zdaj kot kaže uradno: banke ustvarjajo posojila z vpisi na obe strani računovodske knjige. Mimogrede: posredniki – dealerji v finančnem sistemu seveda obstajajo in so po mnenju Perryja Mehrlinga eni ključnih igralcev v svetu, kjer prevladuje bančni sistem v senci, toda tudi v tem primeru tehnično ne gre za posredovanje depozita s strani obveznosti, ampak za nov vpis na stran imetja (o tem morda v kakem ločenem daljšem članku). Učbenike bo torej (čimprej) treba napisati na novo.

Edino, kar me je v članku ‘zbodlo’ je bilo mnenje, da je ultimativna omejitev na ustvarjanje denarja monetarna politika (z določanjem obrestnih mer). Finančna kriza nekako demantira to trditev, vendar je razumljiva: Bank of England kot regulator in finančna avtoriteta ne more priznati, da je monetarna politika (kot je v veljavi danes) dokaj šibak vzvod nadzora. Banke veliko bolj omejujejo kapitalske omejitve, dostop do likvidnosti (rezerv, ki so zaradi potreb poravnave više v hierarhiji denarja kot bančni depoziti) in nivo zaupanja (v bančni sistem, trge in gospodarstvo).

One response

%d bloggers like this: