Vojko Flegar o dokapitalizaciji NKBM, drugič

O njihovi smiselnosti oziroma smotrnosti to ne pove ničesar. Finančni minister Franci Križanič je, denimo, prepričan, da mora država obvladovati NKBM, drugo največjo banko v državi. Z narodnogospodarske plati je korist od tega hudo dvomljiva, a bi večina volivcev umiku države iz banke zanesljivo odločno nasprotovala. Ker je jasno, da bi banka v tem primeru pristala v rokah tujega kapitala, povrhu pa ker, kronski argument po letu 2008, zasebne banke niso nič ‘boljše’ od državnih: slednje so nemara resda manj donosne, a tudi manj pohlepne, v skrajnem primeru pa itak oboje rešuje država. Pravzaprav davkoplačevalci. Nadaljujte z branjem

Marko Golob in izgubljenih 47.5 mio evrov

Mhm, tale zapis v Financah pove bistvo nacionalno-interesne histerije, ki jo zganjajo France Križanič, Marko Golob et consortes. Oni so za nacionalni interes, zapitek pa naj plačajo davkoplačevalci. Najprej smo v 20 letih izgubili 3.8 milijarde evrov v NLB, 1.45 milijarde evrov smo izgubili v izgubaškem TEŠ 6, zdaj pa sta Golob in Križanič še lastnoročno v smeti vrgla 47.5 mio evrov, za kolikor sta prisilila tri državne družbe (Pošta Slovenije, Eles in GEN energija), da prisilno dokapitalizirajo NKBM. Ta kapitalski vložek je bil ta teden zradiran. Vržen stran. V smeti. Nadaljujte z branjem

Se univerze obnašajo kot drogeraške tolpe?

Predpostavljam, da ste brali klasiko popularne ekonomije Freakonomics, ki med drugimi izjemnimi zgodbami prinaša tudi zelo poučno zgodbo “Why drug dealers still live with their moms“, ki temelji na članku Stevena Levitta in Sudhira Venkatesha iz leta 2000, objavljenem v QJE. Logika, zakaj ulični preprodajalci droge še vedno živijo pri svojih mamah, temelji na preprostem dejstvu, ker si česa boljšega ne morejo privoščiti. Namreč hierarhija drogeraških tolp je takšna, da večino dobička od preprodaje pobere šef tolpe, nekaj ostane za pomočnike, medtem ko ulični preprodajalci dobijo zgolj drobiž, hkrati pa je rizičnost njihovega posla enormna. Verjetnost, da ne bodo preživeli 5 let “v poslu” je enaka 1. Nadaljujte z branjem

Izgledi za 2014: Trije žarki upanja in dve čeri

Septembra sem pisal o tem, da so avgustovske novice o izhodu evrskega gospodarstva iz recesije podobne mlačnemu začetku poletja na Aljaski in da to ne pomeni resničnega okrevanja. Nisem se zmotil, v tretjem četrtletju se je evrsko gospodarstvo spet zaustavilo. Napisal sem tudi, da do trajnejšega okrevanja ne more priti, dokler ne bo EU spremenila ekonomske politike. Predvsem politike glede fiskalne konsolidacije. * Nadaljujte z branjem

Dolg in povpraševanje: čas za spremembo teorije?

Zanimivo debato med progresivnimi makroekonomisti (neokeynesianci) in progresivnimi monetaristi (pripadniki endogene teorije denarja) o tem, ali centralne banke tiskajo denar “iz zraka” (namesto iz depozitov), o kateri je večkrat pisal Aleš Praprotnik, je dopolnila debata o tem, ali ima dolg res nevtralen učinek na povpraševanje. Zadnja debata o sekularni stagnaciji, o kateri sem pisal pred enim mesecem, je namreč razkrila tudi to, da se je ob stagnirajočih dohodkih večine prebivalstva v ZDA agregatno povpraševanje povečevalo zaradi rastočega dolga gospodinjstev.

To je zanimiv fenomen, saj bi pomenilo priznanje, da lahko ne samo vlade kreirajo dodatno povpraševanje z dodatnim javnim zadolževanjem (predvsem v kriznih razmerah) , pač pa da lahko enako delajo tudi banke z odobravanjem kreditov v “mirnih časih”. To bi zahtevalo popravke teorij. Vse lepo in prav, toda nekje vmes so baloni, ki nastopijo, če banke ekscesno posojajo. Ali drugače povedano, če v mirnih časih povpraševanje ne more rasti brez balonov, je nekaj narobe s prerazdelitvijo dohodkov. Očitno velika večina “spodaj” dobi premajhen kos kolača. In da bi to uvideli, niso potrebne nove teorije. Nadaljujte z branjem

Netransparentnost in konflikt interesov pri stresnem pregledu bank

Vam imena družb Alvarez and Marsal, BlackRock, Oliver Wyman, Pimco kaj povedo? To so družbe, ki so same in skupaj s “poddobavitelji“, “big 4” revizijskimi hišami Deloitte, Ernst&Young, KPMG and PriceWaterhouseCoopers (PwC) naredile velik posel pri ocenjevanju bančnega sektorja v šestih problematičnih državah (Grčija, Irska, Španija, Portugalska, Ciper in Slovenija). Skupaj za več kot 100 milijonov evrov.

Povsod pa, kot razkriva EUobserver, boste naleteli na netransparentnost njihove izbire in na konflikt interesov. Vse konzultantske družbe so bile najete pod pritiskom nujnosti, zaradi česar je odpadla zahteva po transparentnosti postopka javne izbire. Številne pa so v konfliktu interesov, ker hčerinske družbe “stresno pregledujejo” banke preden vanje investirajo njihove matične investicijske družbe.

Splača se prebrati originalni članek. Spodaj je le nekaj kratkih odlomkov. Nadaljujte z branjem

NLB nam je ustvarila 3.8 milijardno luknjo v dveh desetletjih

Vesel sem, da se druga sanacija bank v dveh desetletjih končno začenja. Čeprav bi bistveno raje videl, da te sanacije sploh ne bi potrebovali. In ne bi je potrebovali, če bi banke, ki smo jih sanirali sredi 1990-ih let, takoj po zaključeni sanaciji prodali. Ste morda slišali, da imajo težave z bankami Hrvati, Čehi, Poljaki, Slovaki (…)? Ne, ker so težave njihovih bank rešili njihovi tuji lastniki. Tako kot so pri nas težave Unicredita, Raiffeisna, SKB (…) v času te krize rešili njihovi tuji lastniki. Mi, navadni državljani, še vedeli nismo, da so v težavah. Nasprotno pa smo lahko vsak dan spremljali telenovele v zvezi s težavami bank v domačem lastništvu (državnem ali zasebnem). In za te težave, ki so v bistvu težave njihovih lastnikov, smo dobili zdaj izstavljen račun v višini dobrih 4.4 milijarde evrov. Nadaljujte z branjem

Metanje denarja s helikopterjem ali proračunski deficit?

Aleš Praprotnik

Paul Krugman se je v nedavnem postu na svojem blogu lotil vprašanja razlike med financiranjem vladnega deficita s ’tiskanjem’ denarja (‘helikoptersko metanje denarja’) in financiranjem deficita na klasičen način preko prodaje obveznic. Ugotavlja, da med obema ni nobene razlike, saj sta tako Fed kot finančno ministrstvo del vlade, Fed pa slednjem vsako leto nakaže veliko večino svojih prihodkov. Ugotavlja tudi, da je za analizo smiselno poenotiti obe vladni agenciji, to pa sta argumenta, ki ju že leta ponavlja MMT (Modern Monetary Theory): Nadaljujte z branjem

Dragi in počasni pri gradnji avtocest

Črt Kostevc

Enajstega marca 2011 je severovzhod Japonske prizadel eden najmočnejših potresov na svetu v zadnjih 130 letih. Potres z izmerjeno magnitudo 9 in posledični cunamiji so med drugim povzročil tudi nuklearno katastrofo v Fukušimi ter skoraj 235 milijard dolarjev neposrednih in posrednih stroškov. 17. marca 2011 so se japonski inženirji lotili obnove avtoceste Kanto (Great Kanto Highway) v prefekturi Fukušima, ki jo je potres najbolj prizadel, in dela na popolnoma uničeni cesti končali 23. marca 2011, torej v borih šestih dneh. * Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: