Metanje denarja s helikopterjem ali proračunski deficit?

Aleš Praprotnik

Paul Krugman se je v nedavnem postu na svojem blogu lotil vprašanja razlike med financiranjem vladnega deficita s ’tiskanjem’ denarja (‘helikoptersko metanje denarja’) in financiranjem deficita na klasičen način preko prodaje obveznic. Ugotavlja, da med obema ni nobene razlike, saj sta tako Fed kot finančno ministrstvo del vlade, Fed pa slednjem vsako leto nakaže veliko večino svojih prihodkov. Ugotavlja tudi, da je za analizo smiselno poenotiti obe vladni agenciji, to pa sta argumenta, ki ju že leta ponavlja MMT (Modern Monetary Theory):

It doesn’t take fancy analysis to make this point — just an acknowledgement that in financial terms, at least, the central bank is part of the government. The Fed, for example, remits the interest it earns on government debt to the government proper, keeping only that amount it needs for operations. So for the purpose of our analysis right now, we can use the term “the government” to include the central bank.«

»How do these cases differ?

At the end of the day, the government’s financial position is exactly the same: debt held by the private sector is the same, and so is the monetary base. The private sector’s balance sheet is the same too. The only difference is that in case 1 banks briefly hold some government bonds, before selling them back to the government via the central bank. Why should this matter for, well, anything?

Stephanie Kelton in Scott Fulwiller, ena izmed vidnejših predstavnikov MMT, se s Krugmanovo analizo strinjata in jo dokažeta s prikazom poteka konkretnih operacij na računovodskih knjigah posameznih strani, vpletenih v vladno porabo: finančnega ministrstva, Fed, primarnih posrednikov, bank in nevladnega nefinančnega sektorja. Končni rezultat je enak:

Slika 1: Deficit s prodajo obveznic: spremembe v bilancah posameznih udeležencev v transakcijah (prodaja obveznic, deficit, QE, obresti na centralnobančne rezerve in nakazilo Fed finančnemu ministrstvu) in končno stanje (vir: Kelton, Fulwiller) Krugman1

 Slika 2: Deficit brez prodaje obveznic: spremembe v bilancah posameznih udeležencev v transakcijah in končno stanje (vir: Kelton, Fulwiller)

Krugman2Za lažji prikaz operacij sicer uporabita dve poenostavitvi oz. predpostavki: da Fed neposredno odkupuje obveznice od finančnega ministrstva (trenutno jih mora od bank na sekundarnem trgu) in da Fed dovoljuje limit finančnemu ministrstvu (primer 2). Vendar to ne spremeni operacionalnih dejstev in končnega stanja, ki se odraža v tem, da vladni deficit za zasebni sektor pomeni neto prihranke.

Fulwiller in Keltonova se ne strinjata zgolj v tem, da je vladno porabo (monetarno suverene države) potrebno financirati. Deficit v vsakem primeru pomeni kredit zasebnemu sektorju, z obveznicami ali brez njih. Trdita, da funkcionalno prodaja obveznic poteka zaradi podpore centralni banki, ki želi ciljati določeno stopnjo obrestne mere (različne od 0 %). Pravita, da bi se centralna banka lahko odločila in obdržala obrestne mere na 0 %. V tem primeru tudi finančnemu ministrstvu ne bi bilo potrebno izdajati obveznic. Porabljalo bi na podoben način in z enakim učinkom.

Bistvo tega zapisa je torej dvojno. Prvič. Za natančno razumevanje delovanja vladne porabe in bank je potrebno pogledati povezane spremembe v posameznih bilancah, s čimer se po eni strani izognemo nepotrebnim prepirom, kdo ima prav, po drugi pa se izognemo napačnim ekonomskim politikam, temelječih na ideologijah (npr. omejitev višine ‘dolga’). Drugič. Edina možnost stimulacije nevladnega sektorja so vladni deficiti, ki so edina možna oblika ‘helikopterskega metanja denarja’ (poleg dejanskega tiskanja bankovcev in fizičnega metanja s helikopterjev, kar pa bi bilo potrebno na podoben način zavesti v bilancah), in za nevladni sektor po definiciji pomenijo neto prihranke.

%d bloggers like this: