Primer Reinhart-Rogoff: Napaka v excelovi tabeli in tako velike posledice

Verjetno se vam bo zdelo smešno, ali neresno, da je glavnina političnih argumentov za politiko varčevanja temeljila na dveh akademskih raziskavah (Reinhart in Rogoff, 2010; Alesina in Ardagna, 2010), pri čemer pa se je prva izkazala v določenem delu kot površno narejena (druga pa dubiozno). In sicer v tistem ključnem delu, ki se nanaša na to, ali najbolj zadolžene države res rastejo počasneje (ali celo imajo negativno rast). Vse skupaj pa je temeljilo na preprosti “napaki” v excelovi tabeli (glej sliko) v raziskavi Reinhartove in Rogoffa (popularno RR). Do razkritja te napake v izračunih RR je prišlo bolj kot ne naključno. Začelo se je namreč kot domača naloga doktorskega študenta in se nato po vključitvi dveh profesorjev razvilo v akademsko kritiko v obliki akademske raziskave. Nadaljujte z branjem

Harvardska ekonomista Rogoff in Reinhart zavajala s študijo o vplivu dolga na rast?

Ugledna ekonomista Kenneth Rogoff in Carmen Reinhart sta bila deležna hude kritike, da sta v svoji študiji zavajala, da visok javni dolg, še posebej, kadar preseže 90% BDP, negativno vpliva na rast. Države z dolgom nad 90% BDP naj bi v povprečju dosegale nižjo gospodarsko rast za 1 odstotno točko kot ostale države oziroma celo negativno rast v višini 0.1%. Toda raziskovalci iz University of Massachusetts, Amherst, so na istem vzorcu podatkov pokazali, da sta Rogoff in Reinhartova zavajala s “selektivno” izbiro držav in obdobij ter nenavadnim načinom povprečenja rezultatov. Raziskovaci iz Amhersta so pokazali, da je z bolj pravilnim upoštevanjem vseh podatkov prava številka glede rasti dejansko “plus 2.2%” in ne “minus 0.1%“. Nadaljujte z branjem

Tik – tak – tik – tak …

Ena izmed priljubljenih stavčnih zvez, ki ju Bratuškova in Čufer rada uporabljata, je, da Slovenija ni Ciper. In da Slovenija potrebuje čas. In pri tem ne skrivata jeze nad spraševalcem, če jima isto vprašanje postavi dvakrat ali trikrat oziroma hoče vedeti, zakaj Slovenija ni Ciper. Ali kaj bo naredila, da se ji ne zgodi Ciper. Tako se je prejšnji teden nad novinarjem Bloomberga znesel tudi Čufer: Nadaljujte z branjem

Situacija v bankah še slabša ter priporočila EK

Kot kaže zadnje poročilo Evropske komisije (In-Depth Review for Slovenia, IDR Slovenia), objavljeno prejšnji teden, je situacija v slovenskih bankah še slabša, kot je razvidno iz poročil Banke Slovenije (Poročila o finančni stabilnosti). Banka Slovenije namreč poroča, da je obseg slabih kreditov v slovenskih bankah konec 2012 zrasel na 14.4% (kot delež razvrščene aktive), konec januarja 2013 pa na 14.6%, medtem ko IDR poročilo EK za tri največje banke v domačem lastništvu, ki imajo skupaj 50% tržni delež (NLB, NKBM in Abanka), navaja delež slabih kreditov konec 2012 med 18% (Abanka) in 28% (NLB) (kot delež vseh kreditov). Nadaljujte z branjem

Ko pridejo na oblast tretjerazredni karieristi

Kakšna je torej kredibilnost ljudi, ki so včeraj naredili vse, da zavrejo, zablokirajo, preprečijo reformne ukrepe, na katere se danes sklicujejo in obljubljajo, da jih  »pospešeno izvajajo dan in noč«?!  Takšna koalicija lahko v neki fiktivni medijski realnosti prepriča določeno število ljudi, ne more pa zavesti nevtralnih tujih opazovalcev dogajanja v Sloveniji. Nadaljujte z branjem

Kriza vrednot in kako do bolj poštenega poslovanja

Zadnja svetovna finančna kriza, ki se je globoko zagrizla v podaljšano recesijo v mnogih državah, je v prvi vrsti posledica krize vrednot in pomanjkanja etičnosti. Pomislite za trenutek na vse ameriške bančnike, ki so odobravali kredite po tekočem traku strankam, za katere so vedeli, da so omejeno sposobne kredite vrniti. Ker so to vedeli, so se »zavarovali« tako, da so terjatve iz slabih kreditov zapakirali v obveznice in jih prodali naprej. In tisti v verigi za njimi še desetkrat tako. Pomislite na bonitetne agencije, ki so takim finančnim derivatom vsem po vrsti dajale najvišjo bonitetno oceno in pri tem nalašč uporabljale napačne predpostavke glede korelacije rizikov med obveznicami v paketu. Ker so pač z izdelavo vsake ocene za vsak nov finančni derivativ dobro zaslužile. In pomislite na tiste posameznike, ki so kredite vzeli, čeprav so vedeli, da jih bodo težko vrnili. * Nadaljujte z branjem

Cimos in kako se podjetje ne sme reševati

V teh dneh lahko redno prebiramo izjave o reševanju Cimosa. Podjetja, ki naj bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zašel v precejšnje težave. Spremljamo kako se problema lotevajo banke, lastniki in skoraj celotna vlada, prebiramo zveneče besede in naslove o »iskanju celovite rešitve«, »zavedanju nujnosti ohranitve delovnih mest«, »resnosti položaja«, »pravi smeri reševanja«, o »hotenju, da se rešitev najde«… Verjamemo, da bodo vsi vpleteni rešitev res našli, a dogajanje v zvezi s Cimosom je samo še en primer naših nesposobnosti obvladovanja podjetij in zagotavljanja njihovega financiranja. Primer, kako lahko tudi iz dobrega podjetja naredimo državni problem in povzročimo njegovo propadanje. Nadaljujte z branjem

Namesto dviga DDV naj vlada uvede trošarine na vino

Jure Jež

Minister za finance Uroš Čufer je v eni svojih redkih izjav »napovedal« dvig DDV kot nosilni ukrep polnjenja prazne davčne blagajne. Večina uglednih slovenskih ekonomistov je skeptičnih glede pozitivnih učinkov dviga, predvsem zaradi negativnega vpliva na rast BDP in zaposlenosti, zaradi zmanjšanja porabe in vpliva, ki bo najbolj prizadel najrevnejši sloj prebivalstva. Lahko smo prepričani, da bodo na finančnem ministrstvu preverili tudi vse druge možne rešitve za povišanje davčnih prihodkov. Nadaljujte z branjem

Teorija zarote: Zakaj je padla Janševa vlada

Verjamem, da ne verjamete v teorije zarote. Jaz tudi ne. Vem pa, da obstajajo močni gospodarski interesi. Denimo, prvotni zakon o lastninjenju iz leta 1991, ki je razklal Demos in bil zminiran v parlamentu s strani tedanjega zbora združenega dela (v katerem so sedeli predvsem menedžerji), nakar je padla Demosova vlada. Leto kasneje je bil pod novo vlado sprejet nov zakon, ki je omogočil notranjo razdelitev oziroma menedžersko lastninjenje. Ali denimo t.i. “pidovska zakonodaja” v 1990. letih, ki je omogočila razcvet pidovskih baronov (Horvat, Gantar, Lah, Anderlič itd.) in ničelno obdavčitev njihovih donosov. Interesi delujejo. Zelo dobro so vidni iz časovne distance.* Nadaljujte z branjem

Bratuškova na CNN, trgi pa še bolj panični

Medtem ko je predsednica vlade Alenka Bratušek včeraj na  CNN (khmm, izjemno nekredibilno) prepričevala svetovno javnost “We can and we will solve our problems ourselves“, so danes finančni trgi padli še bolj v paniko. Zahtevani donosi na slovenske obveznice so danes poleteli na rekordno raven (6.48%) po lanskem septembru. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: