Kot navaja študija “The Wealth-X and National Financial Partners Wealth Transfers Report” bo v naslednjih treh desetletjih prišlo do največjega transferja premoženja v zgodovini – iz ene na drugo generacijo bo prenešenih premoženje v vrednosti 16,000 milijard $. Od tega 40% (6,000 milijard $) v ZDA.

Seveda od tega prenosa bogastva ne bodo imeli veliki pripadniki spodnje polovice prebivalstva. Medtem ko so velikanske razlike v premoženju značilne za nerazvite države, pa so se te razlike v ZDA v zadnjih 30 letih povečale na zgodovinsko visoko raven. Od leta 1984 se je premoženje 400 najbogatejših na Forbesovi lestvici povečalo za 1,800% (iz 129 na 2,900 milijard $). Razlika v premoženju med gospodinjstvom v srednje visokem razredu in gospodinjstvom v srednjem razredu se je povečalo na 7-kratnik. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Gospodarske napovedi so pogosto grobo napačne, zavajajo vlade, podjetja in celo posameznike v napačne ukrepe ter v dobrem ali slabem pomagajo ustvarjati gospodarsko klimo. Praviloma ne predvidijo nenadnih sprememb na trgu in ne morejo v celoti zajeti vpliva politike. Nedavna kriza je tako razgalila omejitve srednje- in dolgoročne makroekonomske prognostike. Ne le glede trenutka izbruha, temveč tudi njenega trajanja in globine so bile napovedi popolnoma zgrešene. Kjer javnost pričakuje eksaktnost astronomije, jim ekonomska stroka lahko ponudi le astrologijo. *
Nadaljujte z branjem→

Uvertura v današnji popoldan za korporativno integriteto na Ekonomski fakulteti, kjer bomo gostili znanega whistleblowerja Jamesa Wasserstroma.

Običajno začetek industrializacije povezujemo z iznajdbo parnega stroja (James Watt, 1765). Toda vprašanje je, zakaj je do te iznajdbe in njene uveljavitve v industriji prišlo. Daron Acemoglu & James Robinson imata teorijo, da je do tega prišlo v Angliji zaradi superiornega razvoja institucij, predvsem zaradi zaščite privatne lastnine, David Landes pa trdi, da zaradi superiorne angleške kulture. Toda vprašanje je še vedno, zakaj do tega ni prišlo prej?

Bob Allen trdi, da je do tehnološke revolucije v Angliji prišlo zaradi dražje delovne sile v Angliji kot drugod po Evropi, kar je spodbudilo nadomeščanje dela s kapitalom. Mattia Fochesato pa je nedavno postavil hipotezo, da je do velikega razkoraka med plačami v Angliji in preostalo Evropo prišlo zaradi različnega odziva na “črno smrt” (kugo), ki je kosila po Evropi v 14. stoletju (in pokončala med 30 in 60% prebivalstva). Fevdalne institucije v južni Evropi naj bi bile močnejše in naj bi na zmanjšanje števila prebivalstva odgovorile z znižanjem plač, v Angliji pa ne. Razlike v plačah naj bi se ohranile tudi po okrevanju števila prebivalcev in te razlike naj bi v Angliji vplivale kot spodbuda za iskanje tehnologij, ki bi nadomestile dražje delo s kapitalom. Nadaljujte z branjem→

• Grek elections, democracy, political trilemma, and all that – Dani Rodrik
• Joseph Stiglitz On Inequality – Branko Milanovic
• Blame the rise of the plutocrats on politics not capitalism – Financial Times
• The (changing) state of economics – The Enlightened Economist
• Democracy and the threat of revolution – Vox EU
• Show Me the Money – Paul Krugman
• How big is the sexism problem in economics? – Quartz
• Trust, Familes, and Growth – Growth Economics
• How to Stop Currency Manipulation – NYTimes.com
• Gauging Inflation Expectations with Surveys – macroblog
• On the Want of Bold, Persistent Experimentation – MacroMania
• Please Don’t Write Well, Write Clearly – Growth Economics
• Environmental Protection and Productivity Growth – Tim Taylor
• Deflation: why worry? – Stumbling and Mumbling

Dramaturgom se lahko smeji. Že v tem mesecu se nam obetata dva dogodka, ki utegneta usodno odločati o prihodnosti evra. Najprej bo 22. januarja zasedanje sveta ECB, kjer naj bi se odločalo o uvedbi nestandardnih denarnih ukrepov, s katerimi bi ECB lahko spodbudila rast cen. Že tri dni kasneje, 25. januarja, pa bodo v Grčiji predčasne parlamentarne volitve, na katerih se glede na ankete obeta zmaga skrajno-levičarski stranki Syriza. Syriza napoveduje odpravo varčevalnih ukrepov, kar obeta spor z evropsko trojko glede izpolnjevanja pogojev in Grčijo potiska proti izhodu iz evrskega območja. Po mnenju mnogih bosta oba dogodka dala jasen signal glede tega, ali bo evro obstal ali morebiti propadel. Pa bosta res? Nadaljujte z branjem→

Vabimo vas, da se nam pridružite na II. Popoldnevu za korporativno integriteto v poslovni praksi. Tokratna tema je: Kako vzpostaviti učinkovit sistem zaščite prijaviteljev? In zakaj je pri tem vloga vodilnih v podjetju tako zelo pomembna?

Svoje izkušnje s prijavo korupcije bo predstavil James Wasserstrom, nekdanji visoki uradnik OZN, poslan na Kosovo za boj proti korupciji, ki je ugotovil in prijavil korupcijo znotraj lastne Organizacije. Po dolgotrajnem šikaniranju s strani delodajalca je izgubil službo. Odločil se je za tožbo in po dolgih letih dobil pravdo ter odškodnino 1 milijon dolarjev.

Na okrogli mizi po predstavitvi bomo govorili o tem, ali biti prijavitelj (whistleblower) pomeni biti izdajalec, zakaj so prijavitelji v praksi šikanirani in stigmatizirani v družbi ter o vlogi vodstva pri vzpostavitvi sistema prijaviteljev in njihove zaščite ter prednostih oziroma slabostih različnih sistemov.

Kdaj? 12. januar 2015 ob 17. uri.

Kje? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v Lila dvorani, Kardeljeva pl.17.

Organizatorja: Ekonomska fakulteta in NLB, ambasador korporativne integritete. Nadaljujte z branjem→

Noah Smith ugotavlja, da se je – nekoč desničarska trdnjava – ekonomija v zadnjih desetletjih obrnila v levo. Konzervativcem nekdanjih desničarskih zvezdnikov med ekonomisti (Friedricha Hayeka, ki je pridigal proti keynesianskemu intervencionizmu in Miltona Friedmana, ki je potoval po ZDA in goreče pridigal o vsemogočnosti prostega trga) ni uspelo zamenjati z ustreznimi nadomestki. Zamenjal ju je … Paul Krugman, ki mu asistirajo Joseph Stiglitz, Thomas Piketty in Jeffrey Sachs. Liberalno oziroma progresivno  usmerjeni ekonomisti.

Smith pravilno ugotavlja, da je ta zasuk v levo posledica razmer v družbi. Če so v ZDA v 1960-ih in 1970-ih, v času največje blaginje in najmanjše družbene neenakosti, bili glavni problemi v preveliki regulaciji in visokih davkih, se je v zadnjih dveh desetletjih ekstenzivne globalizacije in ekstremno dereguliranega gospodarstva ponovno močno povečala neenakost. Ekonomisti so tem spremenjenim družbenim trendom prilagodili fokus svojih raziskav in osebnega angažmaja.

Kaj se je zgodilo s fokusom slovenskih ekonomistov? Nadaljujte z branjem→