Brad DeLong (Berkeley) je v “razmisleku glede makroekonomije“, ki ga bo predstavil na IMF konferenci, nekatere šokiral z dvema ključnima predlogoma: (1) da se mora v severni Ameriki javni sektor povečati, in (2) da bo javni dolg v 21. stoletju nujno precej višji od tistega v 20. stoletju. Slednje pa predvsem zaradi povečane vloge države.

Paul Krugman je DeLongovo idejo nadaljeval,in sicer predvsem iz vidika, da je povečanje vloge države nujno tam, kjer država stvari (iz vidika agregatne blaginje) ureja bolje kot trg: izobraževanje, zdravstvo in pokojninski sistem. Problem je namreč v tem, ker prihodnost posameznikov temelji na njihovih odločitvah iz preteklosti, pri tem pa so posamezniki izjemno slabi pri sprejemanju pravih (zanje dobrih) odločitev. Kadar imajo posamezniki možnost, da sami izbirajo, koliko bodo varčevali za pokojnino, je rezultat zanje običajno manj optimalen od obveznega pokojninskega zavarovanja itd. Podobno velja glede obveznega šolstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Iz tega vidika je zato paternalizem države ključen za večjo blaginjo posameznikov. Ali drugače rečeno, da lahko obseg enakih možnosti za vse (več liberalizma) razširimo na večji krog ljudi, potrebujemo več paternalizma države. To pa je izjava, ob kateri bodo vulgarni libertarci skočili v zrak.

Več o tem v petek. Nadaljujte z branjem→

To je post za makroekonomiste. Eric Lonergan (ki je skupaj z Markom Blythom v Foreign Affairs lani propagiral uvedbo helikopterskega denarja “Print less but transfer more“) razpravlja o tem, kako je odkril Pigoujev “premoženjski efekt” v povsem drugi obliki, in sicer prek helikopterskega denarja, ki ga centralna banka razdeli vsakemu posamezniku. To pa je odkril prek Miltona Friedmana (njegov AER predsedniški nagovor leta 1968), ta pa prek Gottfrieda Haberlerja. Ali drugače povedano, vse potrebno znanje glede neučinkovitosti standardne QE (prek odkupovanja obveznic) in učinkovitosti helikopterskega denarja, ki poveča premoženje gospodinjstev, je bilo tukaj že 50 let nazaj.

I was taught to dismiss the Pigou effect. Arthur Cecil Pigou (or “Pig” if you believe spell-check) was a great Cambridge economic theorist, known to most of us as the object of Keynes’s repeated ridicule in the General Theory. Nadaljujte z branjem→

Refleksen odgovor bi bil, da zato, ker jim starši izobrazbo kupujejo, medtem ko si revnejši tega pač ne morejo privoščiti. Dovolj bogati in povezani starši lahko svojim otrokom celo “pomagajo” pri opravljanju mature, kot se je pred časom zgodilo pri nas, ali pa kako drugače olajšajo njihovo pot do izobrazbe. Morebitna korupcija pri skrbi za prihodnost lastnih genov seveda ni izključena. Genetika je bila vedno močan motivator. Morali pa biti znatno bolj cinični od mene, da bi verjeli, da je nepotizem poglavitni razlog za izkazano močno korelacijo med dohodki staršev in šolskim uspehom otrok. Dejstvo, da je bila povezava ugotovljena v različnih obdobjih in to za praktično vse države na svetu, prav tako zmanjšuje verjetnost, da je pojasnilo tako trivialno kot podkupovanje v šolstvu.* Nadaljujte z branjem→

Ne glede na to, da podpiram prodajo Telekoma (iz razlogov večje učinkovitosti in manjše možnosti zlorabe prevladujočega položaja), pa je iz prodaje smiselno izločiti del infrastrukture ali s posebnim dogovorom zagotoviti, da bo novi lastnik zagotavljal širikopasovni dostop tudi na komercialno nezanimivih odročnih delih države. Smiselno bi bilo tudi, kot pravi Dejan Steinbuch, iz prodaje izločiti tudi del kritične komunikacijske infrastrukture, ki “podpira ključne funkcije v državi, denimo varnostni, energetski ali finančni sistem”.

Moji viri namreč trdijo, da Američani od nekdanjih vzhodnoevropskih držav, ki imajo v svojem arzenalu orožje iz časov Sovjetske zveze (zlasti tanke), ponujajo različne usluge, tudi finančne, če bi ga poslale Ukrajini kot vojaško pomoč v boju z ruskimi uporniki. Ker je Slovenija to zavrnila, se je kmalu pojavila afera, ki inkriminira resornega ministra za obrambo. Dejansko pa njegova ocena vpliva menjave lastnika v Telekomu – če poskušamo odmisliti njegove večletne politično-ideološke floskule o privatizaciji, tujem kapitalu in veleizdaji – temelji na legitimnem vprašanju, povezanem z obrambnim načrtom Republike Slovenije, ki upošteva Uredbo o evropski kritični infrastrukturi. Ta namreč pravi, da gre za tiste zmogljivosti, npr. posebne objekte državnega pomena za obrambo, ki pridejo do izraza v izrednem ali vojnem stanju. Zakaj tega niso upoštevali pri prodaji Telekoma in to kritično infrastrukturo enostavno izločili iz prodajnega paketa?

Nadaljujte z branjem→

For more than a century, California has been the state where people flocked for a better life — 164,000 square miles of mountains, farmland and coastline, shimmering with ambition and dreams, money and beauty. It was the cutting-edge symbol of possibility: Hollywood, Silicon Valley, aerospace, agriculture and vineyards.

But now a punishing drought — and the unprecedented measures the state announced last week to compel people to reduce water consumption — is forcing a reconsideration of whether the aspiration of untrammeled growth that has for so long been this state’s driving engine has run against the limits of nature.

Nadaljujte z branjem→

• Germany’s trade surplus is a problem – Ben Bernanke
• Why are interest rates so low: The Global Savings Glut – Ben Bernanke
• On Secular Stagnation: A Response to Bernanke – Larry Summers
• Liquidity Traps, Local and Global – Paul Krugman
• Bernanke and Low Real Interest Rates – Stephen Williamson
• Jobs and the Bernanke–Summers Secular-Stagnation Debate – John Cassidy
• Do not underestimate the power of microfoundations – Simon Wren-Lewis
• Contours of Macroeconomic Policy in the Future – Olivier Blanchard
• Yellen shoots for ‘equilibrium’ interest rates – Gavyn Davies
• Raising retirement age would widen benefit disparities – EurekAlert
• Evaluating systemic risk proxies empirically – Vox EU
• Coming of Age in the Great Recession – Lael Brainard
• What Seems to Be Holding Back Labor Productivity Growth – macroblog

Marko Simoneti

Problems to be addressed by the deleveraging model

When potentially viable firms are selected for in-court or out-of-court restructuring in Slovenia the capital of the firm after restructuring is too small to assure long term viability and firms are not “bankable” under the commercial terms. Banks are still reluctant to extend new credit to partially restructured firms at competitive interest rates, the old creditors are still facing potential increases in NPLs on their balance sheets and the undercapitalized debtors might well need to repeat the financial restructuring in the near future. Nadaljujte z branjem→

Precej nerodna zadeva, ki jo odkriva Bloomberg, in sicer da je naftna industrija (neformalno) pritiskala na znanstvenike univerze v Oklahomi, ki so povečano seizmično aktivnost v Oklahomi povezovali s pridobivanjem nafte in plina iz skrilavcev (fracking). Naftna industrija oziroma Continental Resources pa je med velikimi donatorji univerze v Oklahomi… To seveda odpira vprašanje etike v sodelovanju med univerzami in gospodarstvom.

In November 2013, Austin Holland, Oklahoma’s state seismologist, got a request that made him nervous. It was from David Boren, president of the University of Oklahoma, which houses the Oklahoma Geological Survey where Holland works. Boren, a former U.S. senator, asked Holland to his office for coffee with Harold Hamm, the billionaire founder of Continental Resources, one of Oklahoma’s largest oil and gas operators. Boren sits on the board of Continental, and Hamm is a big donor to the university, giving $20 million in 2011 for a new diabetes center. Says Holland: “It was just a little bit intimidating.”

Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V teh težkih časih Slovence redko katera tema uspe združiti v enoglasno ogorčenje. To, kar ni uspelo Jankoviću, Janši, Patrii, Stožicam in TEŠu, je uspelo zaslužkarjem v javnemu sektorju oziroma Komisiji za preprečevanje korupcije z objavo lestvice posameznikov v javnem sektorju, ki so v obdobju zadnjih nekaj let zaslužili več kot 200.000 evrov z avtorskimi in podjemnimi pogodbami. Z izjemo tistih, ki so se na seznamu znašli, je ljudstvo do zadnjega enotno v indignaciji kaste javnih zaslužkarjev, ki jim je, tudi sredi najgloblje gospodarske krize v zgodovini Slovenije, uspelo mastno zaslužiti. In to naj bi se zgodilo še na račun davkoplačevalcev. * Nadaljujte z branjem→

Hm, če je nekdanja Jugoslavija od skupaj 36 milijard dolarjev prisojene vojne škode od Nemčije, do zdaj dobila “peanuts”, koliko si po 70 letih lahko obeta šele Grčija?

Vir: Delo