Vlada je danes uradno sporočila, da bo načrt nove proge Koper – Divača spremenila iz 1-tirne v 2-tirno zasnovo. Za nepoznavalce: uradni osnutek investicijskega programa predvideva, da se pri treh najdaljših od skupaj 8 predorov (T1, T2 in T8) zgradijo še vzporedni evakuacijski predori, ki pa so manjšega profila (40 m2 namesto 70 m2). Nov vladni načrt predvideva, da se ti trije predori tudi zgradijo v polnem profilu (70 m2), kar bi kasneje (ob dograditivi viaduktov) ter petih krajših predorov omogočilo preoblikovanje 1-tirne v 2-tirno progo.

Ta vladna odločitev ni nič novega. To informacijo smo imeli že od začetka marca letos, ko je državni sekretar Leben na prvem “usklajevalnem” sestanku z našo inženirsko ekspertno skupino povedal, da se je vlada odločila za 2-tirno zasnovo. To je kasneje ponovil na TV SLovenija v oddaji Tarča (sredi marca) in tudi uporabil oceno naše ekspertne supine glede dodatnega stroška (okrog 95 mio evrov). Kasneje so vladni predstavniki to še večkrat javno (ali na sestankih) povedali.

Se pravi: današnja “novica” ni nič novega. Je pa seveda ta uradna vladna odličitev edino razumna, saj bi bilo skrajno neumno imeti vzporedne predore za evakuacijo, ki bi bili za 40% manjšega profila in skozi katere se kasneje ne bi dalo speljati dodatnega tira. Edino smiselno je že v začetku obe vzporedni cevi tunelov izgraditi v polnem profilu (70 m2).

Nadaljujte z branjem→

Evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu in hrvaška ministrica za regionalni razvoj in sklade EU Gabrijela Žalac sta danes v Bruslju podpisali dogovor o sofinanciranju izgradnje mostu na polotok Pelješac in dovoznih cest. EU bo enega največjih infrastrukturnih projektov na Hrvaškem sofinancirala s 357 milijoni evrov.

EU bo s kohezijskimi sredstvi financirala 85 odstotkov projekta, ki je ocenjen na 420 milijonov evrov. Most med celino in polotokom Pelješac bo visok 55 metrov in dolg 2,4 kilometra. Imel bo štiri vozne pasove. Sredstva bodo porabili tudi za izgradnjo in posodobitev približno 30 kilometrov cest, vključno z osemkilometrsko obvoznico pri Stonu blizu stičišča polotoka s celino. Na Pelješcu bodo morali graditi tudi cestne predore, mostove in viadukte, dela naj bi dokončali do konca leta 2022, so zapisali v današnjem sporočilu iz Bruslja.

Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je danes napovedal, da bo prihodnji teden z investitorjem, javnim podjetjem Hrvatske ceste podpisal finančno pogodbo o nepovratnih sredstvih.

Nadaljujte z branjem→

Glede privatizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) se po pričakovanju močno zapleta. NLB bi bilo izjemno težko privatizirati že v normalnih razmerah, kar sem izkusil tudi sam in zaradi česar sem tudi odstopil kot minister. V sedanjih razmerah pa je to praktično misija nemogoče oziroma politični samomor. Slovenska vlada se je sicer zavezala, da bo NLB prodala do konca leta 2017, nakar je bil ta rok podaljšan za eno leto ter odobren dvostopenjski proces privatizacije. Vendar pa zaradi slabega stanja v evropskem bančnem sektorju, ki ga še poslabšujejo negativne depozitne obrestne mere ECB, delnice evropskih bank kotirajo globoko pod knjigovodsko vrednostjo. Kar pomeni, da lahko v tej situaciji vlada NLB proda samo z zelo veliko izgubo glede na stroške dokapitalizacij.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Presenetljivo visoko gospodarsko rast v prvem kvartalu letošnjega leta (5,3 odstotke) poleg nadaljevanja rasti izvoza, poganja tudi krepitev domače potrošnje. To je najbolj enostavno, a tudi točno pojasnilo povečevanja domače dodane vrednosti. Do težav pa hitro pridemo, ko želimo to rast podrobneje obrazložiti s številkami. Brali smo namreč, da sta domača potrošnja in investicije k tej rasti prispevali 4,5 odstotne točke – kar pomeni, da bi za prispevek izvoza k skupni rasti ostalo le 0,8 odstotne točke. Ker pa je izvoz naraščal še precej hitreje kot domača potrošnja, za skoraj desetino, to najbrž ne bo držalo. Zato nekaj dodatnih pogledov in številk za tistega, ki ni zadovoljen samo s prvim stavkom ocene gospodarskih gibanj.

Nadaljujte z branjem→

Vlada bi v danih okoliščinah morala razmisliti o povsem drugačnem načinu privatizacije NLB, podobnem tistemu iz privatizacijskega zakona iz leta 1992. To pomeni, da bi NLB le polovično privatizirala, drugo polovico pa ohranila v trajni državni lasti. Optimalna formula za privatizacijo bi v danih razmerah lahko bila naslednja:

• 50.1 % delnic NLB se prenese na Demografski sklad,
• 25 % delnic se s razdeli vsem polnoletnim državljanom,
• 24.9 % delnic se proda razpršeno prek javne prodaje (IPO).

Po končani javni prodaji četrtine banke začnejo delnice NLB kotirati na borzi. Slednje omogoči, da lahko državljani svoje delnice bodisi prodajo ob primernem trenutku ali jih kupijo več in dolgoročno služijo z donosi od držanja njenih delnic. To bi omogočilo tudi oživitev povsem zamrlega domačega kapitalskega trga.

Preberite več v Svetu kapitala

The Jesus and Mary Chain (JAMC) so bili vedno moj najljubši bend. Sladka melodija in krhek tekst, naložena na temačen hrup kitar, je bil zaščitni znak bratov Reid od prvenca Psychocandy naprej. Enega prvih honorarjev, ki sem jih kot študent dobil na radiju, sem dal za Darklands, in za prvenec Psychocandy sem zbrskal zadnje dinarje, ravno toliko, da sem še imel za vlak od Ljubljane do doma. Tudi za Automatic in Honey’s dead sem moral obrniti vse žepe… Leta 1989 sem seveda bil na njihovem koncertu v Tivoliju, takrat, ko so nam crknile zavore na sestrinem starem renaultu. Vmes sta se brata skregala, porabila 9 let, da se pobotata in nato še 9 let, da izdata novo ploščo Damage and Joy. Vrhunski album. Spodnja Mood Rider je, kot da se vmes ne bi zgodilo 30 let. A je lahko še kaj lepšega od tega?

5. julija bodo JAMC v Kinu Šiška. In težko, da mi bo kdo preprečil to moje snidenje s staro ljubeznijo.

Nadaljujte z branjem→

Zadnje tedne se je odvijala zanimiva zgodba na Svetovni banki v Washingtonu. Na Svetovni banki so lani angažirali zelo uglednega ekonomista Paula Romerja (New York University). Romer je začetnik teorije endogene rasti in dežurni kandidat za Nobelovo nagrado za ekonomijo. Pred dvema letoma je razburkal javnost z metodološkim napadom (glejte Mathiness ter The Trouble With Macroeconomics) na “freshwater neoklasike” na čelu s “polbogom” Robertom Lucasom, češ da v svoje formalne matematične modele maskirajo obilje svoje “free market” ideologije.

Romer je s prihodom za glavnega ekonomista na Svetovni banki želel narediti “revolucijo” v 600-glavem raziskovalnem oddelku s tem, da je zahteval, da raziskovalci svoja poročila pišejo v ljudem bolj razumljivem jeziku in da v svojih prezentacijah črtajo “bullshit” in takoj preidejo na bistvo (se pravi, da iz internega “bankspeak” jezika preidejo na ciljni  razumljiv jezik). Še huje, to “reformo pisanja in izražanja” je celo kvantitativno formuliral, in sicer tako da je zahteval, da število “in” vezajev zmanjšajo na manj kot 2.6% v celotnem poročilu. No, Romer je malce pošaril tudi med šefi nekaterimi oddelki s skrajšanjem njihovih mandatov itd. Prišlo je do upora med raziskovalci in Romerju so vzeli vodenje raziskovalnega oddelka, ostal pa je glavni ekonomist … brez vojske.

Nadaljujte z branjem→

Če želite oddati svoj podpis za podporo referendumu o zakonu o drugem tiru železniške proge Divača-Koper, lahko to storite na katerikoli upravni enoti ali pa tudi digitalno. To lahko storite prek spletnega naslova e-uprave https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=3125.

Nadaljujte z branjem→