Laurence Boone, glavna ekonomistka OECD, danes v pogovoru v Financial Timesu poudarja, da bi morale razvite države v sedanji situaciji z namenom stabilizacije gospodarstev preiti na nov konceptualni okvir glede ekonomskih politik. Kar pomeni manj naslanjanja na monetarno politiko in bolj aktivno uporabo fiskalne poltike. Prvi razlog je, da je monetarna politika v času likvidnostne pasti (in ničelnih obrestnih mer) impotentna. Drugi pa je, da imata obe politiki redistributivne učinke, le da monetarna politika redistribuira premoženje k napačnim subjektom, medtem ko fiskalna politika pri redistribuciji cilja zaželene subjekte.

Zanimiva pa sta še dva argumenta Boonove, ki ju redko tako eksplicitno slišite od vodilnih ljudi v mednarodnih inštitucijah. Prvič, da “ni zdravo“, da celotna stabilizacijska politika temelji na “neodvisnih ljudeh, ki so odgovorni, vendar ne demokratično izvoljeni” in da jo je treba prenesti na “demokratično izvoljene in neposredno odgovorne“.

“It’s not healthy to have just monetary policy run by independent people, accountable but not democratically elected, in charge of all of the stabilisation policies,” she said. […]

“[Monetary policy] has distributional impacts and it’s not meant to. Fiscal policy has a distributional effect and is meant to have a distributional effect — and it’s implemented by people who are democratically elected and are directly accountable,” Ms Boone said. […]

“We have to think about sustainability in a more discretionary way over a longer time period, and also a more democratic way in the sense that if the target is set at the political level then it has to be assessed with enhanced transparency.”

Nadaljujte z branjem→

Osvežujoč intervju s profesorjem Krešimirjem Pavelićem, dekanom medicinske fakultete v Puli.

Spodaj je kratek povzetek meta analize 28 študij glede učinkovitosti zdravila ivermektin v preventivni fazi in fazah zdravljenja po okužbi s Covid-19. Povzet je v dveh tabelah spodaj. Polni povzetek najdete na tej strani.

Krajši povzetek:

Nadaljujte z branjem→

Naj k zapisom glede ivermektina (tukaj, tukaj in tukaj) dodam, da pregled rezultatov številnih znanstvenih raziskav in kliničnih testov v zadnjega pol leta kaže na veliko učinkovitost zdravila ivermektin v boju proti Covid-19. Učinkovito naj bi bilo tako v fazi preventive (v veliki meri preprečuje okužbo) kot v zgodnji fazi (v veliki meri preprečuje razvoj bolezni in potrebo po hospitalizaciji) in poznih fazah razvoja okužbe (v veliki meri preprečuje smrtnost okuženih). Ivermektin (in zdravila na njegovi osnovi) se sicer uporablja za zdravljenje infestacij s pljučno-srčnimi zajedalci. 

Glavni problem ivermektina ter metod preventive in zdravljenja na njegovi osnovi je v tem, da je preveč enostavna in “preveč poceni” rešitev problema. Kdo ima interes, da politiki raje zapirajo javno življenje in uničujejo gospodarstvo, kot da bi svetovali, naj ljudje preventivno redno zauživajo vitamina C in D ter cink in 2 ali 3 tabletke ivermektina?

Se pa tudi pri nas v zdravniški sferi že sramežljivo javno omenja ivermektin kot potencialno sredstvo preventive pred okužbo in zgodnjega zdravljenja okužbe s Covid-19:

Nadaljujte z branjem→

Dr Andrew Hill of the Department of Pharmacology at the University of Liverpool (UK) is currently performing a WHO-commissioned review and meta-analysis of randomized controlled trials of ivermectin against covid. In the following 12-minute video, Dr Hill is presenting his preliminary results, which confirm a highly significant 83% reduction in covid mortality (95% CI 65%-92%).

This result is based on in-hospital trials, so it doesn’t even take into account early ambulatory and prophylactic treatment. The WHO now wants to wait for three more trials, due to be published sometime in January, before issuing an official recommendation. At the end of his presentation, Dr Hill speaks of ivermectin as a potentially “transformational treatment”.

Vir: Swiss Policy Research

Ivan Rus

Vsem želim srečno, zdravo in »normalno« 2021! Obstaja upravičen razlog, da bo temu tako.Namesto v cepivu (ki to ni), vidim upanje v tem, da je očitno tudi WHO spoznala, da se učinkovito zdravilo ne more več ignorirati! V zaključni fazi je uradna WHO raziskava, ki kaže na 83% zmanjšanje umrljivosti zaradi uporabe ivermectin-a v protokolu zdravljenja COVIDa. Skupaj z zgodnjim ambulantnim zdravljenjem in preventivo (vitamin D in C, cink) pa bi se morali tudi največji paničarji zmehčati in začeti normalno živeti (izven svojih izolacijskih mehurčkov in seveda brez nošenja mask).

Opomba: protokoli zdravljenja so znani že več kot pol leta. Očitno pa je bilo najprej potrebno ekspresno odobriti poskusna cepiva, katerih dolgoročnih stranskih učinkov ne pozna nihče!?

Nadaljujte z branjem→

Za nami je leto dvojne katastrofe. Prva je bila Covid epidemija, ki nas je distancirala eden od drugega, zahtevala ogromno življenj in močno socialno in ekonomsko prizadela najranljivejše člane skupnosti. Druga je Janševa vlada, ki se ji je utrla pot do oblasti zaradi otročjega obnašanja prejšnje vladne koalicije in posledičnega (nepotrebnega) odstopa prejšnjega predsednika vlade. Janševa vlada pa je zaradi rušenja ustavnega temelja naše demokracije, institucionalizirane korupcije in katastrofalno slabega vodenja ukrepov proti epidemiji povzročila vsaj za 2 tisoč povsem nepotrebnih smrti, mnogo nepotrebnih stečajev in izgubljenih delovnih mest ter hudih socialnih stisk. Povzročila pa je tudi izjemno negativno atmosfero v družbi, ki je depresivnost zaradi same Covid krize še poglobila. Leto dni kasneje smo politično, socialno in medosebno razklana družba.

Pred nami je večer velikega upanja. Upanja na skorajšnji konec epidemije in izboljšanje ekonomske in socialne situacije. In upanja na politično spremembo ter normalizacijo družbe. Oboje skupaj lahko kulminira v zelo pozitivno leto. Leto sprememb. Leto, ko bomo lahko spet svobodneje in s polnimi pljuči zadihali. Leto, ko se bo negotovost umaknila optimizmu. Upajmo, upajmo si in zmogli bomo.

Vsem želim lepo praznovanje v krogu najdražjih in vse dobro v 2021!

Vem, da je nehvaležno objavljati heretične stvari glede na prevladujoče stanje informacij, duha in pristopa, pa vendar je potrebno podati tudi drugačna mnenja, ki pa so lahko zelo relevantna. Spodaj navajam povzetek oziroma letni obračun situacije glede boja proti Covid epidemiji s strani neodvisne preiskovalne skupine, združene na portalu Swiss Policy Research (SPR). Že celo leto konsistentno objavljajo analize, ki porajajo dvome v učinkovitost prevladujočih vladnih ukrepov za zajezitev Covid epidemije. S klikom na spodnje povezave pridete do posamičnih analiz. Vredno je prebrati in si ustvariti lastno mnenje.

Iluzorno je namreč verjeti, da nas bo 16.5 milijard evrov, ki jih je Evropska komisija namenila za draga cepiva proti Covid, rešilo pred tretjim valom epidemije in trajajočimi zapiranji javnega življenja in gospodarstva. Pri čemer pa si še ne moremo niti predstavljati vsega obsega socialnih in ekonomskih stroškov nadaljevanja teh ukrepov. Medtem pa obstajajo že znane zelo učinkovite metode za prevencijo ali zgodnje zdravljenje okuženih s Covid, ki jih mnogi zdravniki in zdravstvene ustanove redno uporabljajo. Problem teh metod in zdravil je v tem, da so “preveč poceni” rešitev problema.

As the above chart shows, covid deaths in Sweden – without lockdown, without mask mandate, and with one of the lowest ICU capacities in Europe – are almost identical to the EU average and significantly lower than in the US. In other words, the many measures proposed by supposed experts have been largely ineffective medically, but highly destructive socially and economically.

Nadaljujte z branjem→

Hélène Rey je ena najbolj pronicljivih raziskovalk na področju mednarodnih financ. Trenutno je profesorica na London Business School (prej pa Princeton in LSE). V svoji karieri ima nekaj zanimivih znanstvenih odkritij, tokrat pa razlaga, zakaj realne obrestne mere trendno upadajo in koliko časa lahko še pričakujemo nizke (realno negativne) obrestne mere. Spodaj je celo njeno predavanje, tukaj podajam zgolj njeno glavno poanto in moj komentar.

Slika 1: Sekularni trend padajočih realnih obrestnih mer

Zakaj (kljub veliki srednjeročni volatilnosti) realne obrestne mere trendno upadajo? Reyeva je soočila dve glavni razlagi, ki jih (mikro) finančniki običajno ignorirajo, in sicer: (dolgoročne) strukturne razloge, ki izhajajo iz trenda sekularne stagnacije (od padajoče stopnje produktivnosti do povečane neenakosti) in (kratkoročne) ciklične razloge, ki izhajajo iz boom-bust makroekonomskih ciklov v času velike mednarodne finančne odprtosti.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije. V tekstih sem predstavil pomembnejše spremembe v letošnjem proračunu glede na lani ter tudi primerjavo višine proračunskega primanjkljaja z primanjkljajem drugih držav v EU. V javnosti je najbolj znan podatek, da naj bi letošnji primanjkljaj znašal 4,2 milijardi evrov ali skoraj desetino BDP (tako je zapisano v sprejetem proračunu). Po zadnjih razpoložljivih podatkih bo primanjkljaj precej nižji, a devetmesečne primerjave v okviru EU kažejo, da je kljub temu skoraj najvišji med vsemi državami Evropske Unije. V Sloveniji znaša 9-mesečni proračunski deficit 7,1 % lanskega BDP v enakem obdobju, povprečje za EU pa je precej nižje in sicer 3,9 % BDP.

Ti podatki vsekakor presenečajo, saj naj bile po različnih primerjavah naše državne pomoči manj obsežne kot so napovedovali v nekaterih drugih državah (Nemčija, Avstrija na primer). Na prihodkovni strani so bila do septembra v Sloveniji gibanja sicer podobna kot velja za povprečje EU, pomembno višji pa so pri nas izdatki proračuna, predvsem za razne oblike pomoči (subvencije). Podatki o proračunskih gibanjih posameznih držav EU tako kažejo, da smo za razne oblike pomoči podjetjem in posameznikom (“subsidies”) v Sloveniji do septembra namenili največji delež BDP med vsemi državami EU. To se je konec koncev odrazilo tudi v dvigu povprečnih plač in pokojnin v letošnjem letu. Po oceni bo letošnja povprečna neto plača skoraj 6 % višja kot lanska, povprečna pokojnina z vsemi dodatki pa okoli 8 %.

Nadaljujte z branjem→