Laurence Boone, glavna ekonomistka OECD, danes v pogovoru v Financial Timesu poudarja, da bi morale razvite države v sedanji situaciji z namenom stabilizacije gospodarstev preiti na nov konceptualni okvir glede ekonomskih politik. Kar pomeni manj naslanjanja na monetarno politiko in bolj aktivno uporabo fiskalne poltike. Prvi razlog je, da je monetarna politika v času likvidnostne pasti (in ničelnih obrestnih mer) impotentna. Drugi pa je, da imata obe politiki redistributivne učinke, le da monetarna politika redistribuira premoženje k napačnim subjektom, medtem ko fiskalna politika pri redistribuciji cilja zaželene subjekte.
Zanimiva pa sta še dva argumenta Boonove, ki ju redko tako eksplicitno slišite od vodilnih ljudi v mednarodnih inštitucijah. Prvič, da “ni zdravo“, da celotna stabilizacijska politika temelji na “neodvisnih ljudeh, ki so odgovorni, vendar ne demokratično izvoljeni” in da jo je treba prenesti na “demokratično izvoljene in neposredno odgovorne“.
“It’s not healthy to have just monetary policy run by independent people, accountable but not democratically elected, in charge of all of the stabilisation policies,” she said. […]
“[Monetary policy] has distributional impacts and it’s not meant to. Fiscal policy has a distributional effect and is meant to have a distributional effect — and it’s implemented by people who are democratically elected and are directly accountable,” Ms Boone said. […]
“We have to think about sustainability in a more discretionary way over a longer time period, and also a more democratic way in the sense that if the target is set at the political level then it has to be assessed with enhanced transparency.”



You must be logged in to post a comment.