Bine Kordež

Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu seveda značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa povečani izdatki za razne oblike finančne pomoči podjetniškemu sektorju in ljudem. Večina ljudi ima v spominu tudi številko 4,2 milijarde EUR, kolikor naj bi znašal proračunski primanjkljaj letos, še lani nepredstavljiv znesek. Ob tem pa še 4,3 milijarde, kakršen naj bi bil dodatni primanjkljaj v naslednjih dveh letih. In to brez kakršnihkoli težav pri potrjevanju takšnih primanjkljajev, prav tako pa tudi brez težav pri financiranju tega z dodatnim zadolževanjem.

Povečanje izdatkov in primanjkljaja je za običajne razmere vsekakor enormno, na drugi strani pa vseeno spremljamo resne očitke, kako državna pomoč zamuja ter kako ni zadostna in pravilno usmerjena. Beremo lahko primerjave z ukrepanjem nekaterih drugih držav (posebno v Nemčiji in Avstriji), kjer so ti postopki precej bolj enostavni, pomoči bolj obsežne in denimo, da tudi bolj učinkovite. Po logiki bi torej tudi pričakovali, da so tudi izdatki teh držav za pomoč podjetjem in posameznikom precej večji. Vendar pa hiter vpogled v proračunska gibanja drugih držav kaže, da so njihove javne finance manj prizadete kot slovenske. To vsekakor upravičeno odpira dileme o ustreznosti in učinkovitosti naših ukrepov.

Nadaljujte z branjem→

Odlična muzika za delo

Jasmina Držanič

Če tisto , da bo podaljšan ukrep 12 mesečnega odlogu odplačevanja kreditov, v zadnjem času velikokrat slišali in da je bil najavljeno, da bo to uzakonjeno v PKP 6 ste verjetno pričakovali, da se bo to tudi zgodilo.,  Ker na tej temi se kopja koalicije in opozicije niso lomila. In potem je bil PKP 6 ali  Zakon o interventnih ukrepih odprave posledic drugega vala epidemije Covid-19  (ZOIUPDVE) sprejet 25. 11. 2020, razglašen in objavljen 27. 11. 2020 in je začel veljati 28. 11. 2020.  

V ponedeljek je bilo na vladni strani, tam kjer so navedeni vsi PKP še napisano – pri Zevsu, zakaj nisem naredila zaslonske slike! – da bo omogočen odlog odplačevanja kreditov za 12 mesecev. In zna biti, da so se v mnogih podjetjih malo oddahnili. Pa  ne za dolgo.

Medtem so se po bankah že držali za glave, ker niso mogli verjeti, kaj v zakonu dejansko piše. Ker v 56. členu piše tole (navajam od začetka do konca besedila člena, poudarila pa sem najbolj relevantni del člena):

Nadaljujte z branjem→

Na žalost lahko tokrat Emilove aktualne kreacije v rodnem kraju občudujem samo digitalno.

Represivni časi so se očitno vrnili in Pankrti so postali spet aktualni

Po porazu Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se je večina komentatorjev vpraševala ali to pomeni, da se je krivulja vzpona desnega populizma obrnila navzdol. Nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je na tviterju nemudoma zapisal, da je to priložnost za zaustavitev desnega populizma. Tusk je danes predsednik Evropske ljudske stranke, katere članici sta tudi Janševa SDS in Orbanova Fidesz. Se je krivulja desnega populizma res obrnila navzdol?

Ni nujno in zaenkrat, razen Trumpovega poraza, ni dejstev, ki bi to potrjevale. Če želimo zajeziti porast populizma, moramo najprej razumeti, zakaj je prišlo do njegovega vzpona in nato učinkovito nasloviti njegove vzroke. Pri koreninah problema.

Nadaljujte z branjem→

Dragi soborci,

kot ste že prebrali v medijih, Vlada Republike Slovenije išče morje Madžarski in prosi svojega madžarskega gospodarja za miloščino. Toliko velikih besed nove vlade o pomembnosti slovenstva in slovenskega naroda, ob prvi priložnosti pa ta razprodaja slovensko zemljo in njene najvitalnejše dele gospodarstva! Pred dvema letoma smo se skupaj veselili, da so se Madžari dokončno umaknili od luške in slovenske zemlje. Očitno smo se veselili prezgodaj. Vlada je iz predalov vzela Cerarjev dogovor z Madžari in ga še nekoliko popravila njim v prid, spet na škodo Slovenije in Luke. Tokrat, poleg naše zemlje, želijo še naše dobičke, ki jih že desetletja pridno in z odrekanjem ustvarjamo delavci Luke Koper, Slovenskih železnic, itd.

Namesto, da bi se Vlada ukvarjala s slabo vodeno zdravstveno korona krizo ter posledično tudi z gospodarsko in socialno krizo, se raje ukvarja z izdajo in razprodajo naše države in vsega vrednega, kar je v njej preostalo. Nič novega. Vse že videno. Vprašanje pa je, ali bomo to dopustili?!

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije. Vendar je letošnje leto tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (-13,0 % pri nas in – 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi rast BDP letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili.

Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so odprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov – tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je v celoti pozabljena.

Nadaljujte z branjem→