ASSA 2022: part one – the mainstream

12 januarja, 2022 By in gospodarstvo

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

The annual conference of the American Economics Association (ASSA 2022) took place last weekend.  This year it was a virtual conference, but there was still a myriad of presentations and sessions in the largest academic economics conference in the world, with many of the big hitters of mainstream economics on the webinars.

I usually divide the conference sessions into two sections; first, the sessions based on the paradigms of mainstream economics ie. neoclassical, marginalist general equilibrium models; and second, the sessions based on radical heterodox economics (post-Keynesians, institutionalists and even Marxist models).  The former sessions are multi-fold and well attended; the latter, usually run by the Union of Radical Political Economics (URPE) are small and poorly attended.  But of course, the latter usually provide the richest addition to our understanding of political economy.

This year’s mainstream sessions were naturally dominated by what is happening and going to happen to the…

View original post 2,216 more words

Komentar k Revizijskemu poročilu Računskega sodišča glede vodenja in prostorskega načrtovanja projekta 3. razvojne osi

10 januarja, 2022 By in gospodarstvo 1 komentar

Metod Di Batista

Računsko sodišče je decembra 2021 pripravilo Revizijsko poročilo o vodenju in prostorskem načrtovanju 3. Razvojne osi. To je cestna povezava med Avstrijo in Hrvaško, ki odpira povsem nov cestni koridor v Sloveniji. Zato ima tudi naziv »razvojna os«.

Gradivo je zelo kompleksno z množico podatkov in ugotovitev. Za povprečnega bralca je to zelo zahtevno gradivo, ki temelji na številnih zahtevnih določilih naše stalno se spreminjajoče in komplicirane zakonodaje. Pristop je sistematičen in zelo analitičen, bi pa bilo možno polemizirati z nekaterimi primerjavami in ugotovitvami. Vendar o tem morda kdaj drugič. V nadaljevanju bom poskušal moje ugotovitve prevesti v čim bolj razumljiv jezik.

V tem prispevku se bom ukvarjal predvsem z nekaterimi organizacijskimi vidiki postopkov prostorskega načrtovanja. Komentiral bi lahko tudi ostala področja kot so planiranje, investicijska dokumentacija itd., vendar bi bilo to preveč za en prispevek.

Nadaljujte z branjem→

Kam gredo plačila za dražjo elektriko

10 januarja, 2022 By in gospodarstvo

Bine Kordež

Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen energentov. V vladnih krogih se povsod po svetu razmišlja tudi v smeri, kako bi za potrošnike, porabnike energije te cenovne pritiske omilili. Zanimivo pa je, da le redko preberemo kaj o tem, kam se stekajo ta višja plačila za porabljeno energijo.

Nasploh ob višjih cenah tarnamo nad večjimi stroški, a le-ti se vedno odražajo tudi v sorazmerno večjih prihodkih drugih udeležencev na trgu. Seveda imajo tudi ti kake večje vhodne stroške, a inflacija vseeno na koncu pomeni predvsem prerazporejanje dohodkov iz enega segmenta družbe v drugega.

Ko rastejo cene nafte, nam je seveda popolnoma razumljivo, da se naši višji stroški odražajo v višjih prihodkih (zaslužkih) držav, proizvajalk nafte. Tu je sicer treba dodati, da so se povečani zaslužki na primer Rusije ali Savdske Arabije odrazili tudi v povečanih nakupih teh držav pri kupcih nafte, in veliko denarja se je na ta način vrnilo. Pri povečanih stroških električne energije pa zadeve niso tako enoznačne.

Nadaljujte z branjem→

Izumiranje nacije: Ko zmanjka veselja do reprodukcije

8 januarja, 2022 By in gospodarstvo

Ervin Hladnik Milharčič je prejšnji teden lucidno ocenil, da nas je samo en milijon Slovencev, ki se lahko reproducirajo, da pa imamo s tem vedno manj veselja. V bistvu je še huje, samo še dobrih 900 tisoč nas je v reprodukcijski dobi med 15 in 49 let, žensk v rodni dobi pa je bilo lani za dobrih 50 tisoč manj kot pred desetletjem. Veselja do reprodukcije pa je še manj, saj se tudi stopnja rodnosti zmanjšuje.

Demografija-1

Nadaljujte z branjem→

Price controls: do they work?

6 januarja, 2022 By in gospodarstvo

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

“We have a powerful weapon to fight inflation: price controls. It’s time we consider it.”  So said Isabelle Weber, an assistant professor of economics at the University of Massachusetts Amherst and the author of How China Escaped Shock Therapy, writing in the UK Guardian newspaper.  Weber’s piece was just 800 words long, but it provoked a squall of debate between radical post-Keynesian economists and more orthodox Keynesians over the effectiveness of price controls to control rising inflation of prices in general and to deal with the current inflation spike in the major economies.

Weber is author of the highly acclaimed book on the zigs and zags in the economic policy of the Communist leaders in China during the period of the country’s unprecedented economic rise.  My review of her book can be found here.  Weber comes from one of the more radical departments of economics in…

View original post 1,909 more words

Kaj po tem, ko odide kapital: Področje brez signala

5 januarja, 2022 By in gospodarstvo 1 komentar

O romanu, ki ga morate prebrati in seriji, ki jo morate pogledati.

Jasmina Držanič

Ker ima ta blog nekaj prostora tudi za kulturo, velja opozoriti redne bralce, da nikakor ne smejo prezreti, da na HRT 1 od 27.12.2021 predvajajo serijo Područje bez signala. Gre za ekranizacijo (scenarij in režija sta delo Daliborja Matanića) istoimenskega dela pisatelja Roberta Perišića. Knjiga je prvič izšla leta 2015, v prodaji je tretji ponatis v hrvaščini. Pri nas Področje brez signala dobite pri Beletrini. Knjiga je bila prevedena tudi v angleščino (No Signal Area), francoščino (Les turbines de Titanic), pred izdajo pa je tudi italijanski prevod. Angleško govoreča kritika je bila nad romanom navdušena, ker so v besedilu prepoznali univerzalno zgodbo »majhnih ljudi, ki jih kapitalizem požira«, ta zgodba pa je povedana s svojevrstno »balkansko« pripovedno eleganco. Jaz bi dodala, eleganco, ki ji niti prevod ne more veliko odvzeti.

Nadaljujte z branjem→

Misija nemogoče po slovensko: Kako z obnovljivimi viri sonca in vetra nadomestiti TEŠ 6

3 januarja, 2022 By in gospodarstvo 6 komentarjev

Erik Margan (#)

Za nadomestitev TEŠ 6 (do leta 2033) bi bilo potrebno v 11 letih inštalirati 34,869 panelov (1,744 dnevno) in skupaj postaviti 75 vetrnic (7 letno), inštalirati 6,847 baterij zmogljivosti 22.2 MW (NGEN) in/ali 9 črpalnih HE. Skupen strošek bi znašal okrog 50 milijard evrov, kar je 7-krat več, kot so pričakovani stroški izgradnje JEK-2. O stabilnosti elektroenergetskega sistema in regulaciji raje molčimo.

V zadnjem času se je zvrstilo veliko razprav o nujnosti zaprtja TEŠ-6. Zaenkrat še vedno velja, da naj bi to storili do leta 2033. 

Gre za politično (in ne strokovno) odločitev, sprejeto pod pritiskom predvsem nevladnih organizacij, ki zagovarjajo čim prejšnji prehod na obnovljive vire energije. Pa tudi političnih strank, ki v svojih programih vključujejo elemente zelenega programa. To zadnje pa pomeni, v trenutni sestavi parlamenta, praktično vse stranke. Nekatere stranke imajo to vprašanje celo za prednostno. A temu vprašanju se nobena stranka v prihodnje ne bo mogla izogniti, saj je omejevanje izpustov CO2 zapisano v Pariškem dogovoru, kateremu smo se leta 2015 »ambiciozno« zavezali in mimo katerega sedaj ne moremo.

Pustimo zaenkrat ob strani smiselnost tega dogovora in naš vpliv na lokalno podnebje in globalno segrevanje. Pa tudi z vprašanjem, ali bi bilo, takrat ali v prihodnje, mogoče doseči bolj ugodne pogoje dogovora za Slovenijo, se ne bomo tukaj ukvarjali.

Tukaj nas zanima izključno ali smo sploh sposobni nadomestiti TEŠ-6 z obnovljivimi viri energije v zadostni meri in v predvidenem roku. Predpostavili bomo tudi, da finančni vidiki te operacije niso vprašljivi, čeprav bo to na koncu verjetno najpomembnejše vprašanje.

Nadaljujte z branjem→

Forecast for 2022

1 januarja, 2022 By in gospodarstvo

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

At the beginning of each year, I make an attempt to forecast what will happen in the world economy for the year ahead.  The point of making any forecast at all is often ridiculed.  After all, surely there are just too many factors to feed into any economic forecast to get even close to what eventually happens.  Moreover, mainstream economic forecasts have been notable in their failure.  In particular, they never forecast a slump in production and investment even a year ahead.  In my view, that shows an ideological commitment to the promotion of the capitalist mode of production.  Although, it is a confirmed feature of capitalism that there are regular and recurring slumps in production, investment and employment, these slumps are never forecast by the mainstream or official agencies until they have happened.

That does not mean making a forecast is a waste of time, in my view.  In…

View original post 2,379 more words