Tim Harford je, kot običajno, lucidno zajel poanto glede strahu pred možnostjo okužbe z omikronom:

Is this the point at which we should shrug our shoulders and give up? Omicron has prompted three kinds of reaction: optimism, pessimism and fatalism. The optimists argue that the variant is “nature’s vaccine”, a mild and transmissible virus that will quickly infect billions, triggering an immune response that will provide protection against deadlier variants such as Delta. The pandemic is over, and we won.

The pessimists believe that, while Omicron is probably less dangerous than Delta, attacking lung cells less aggressively, it may still be dangerous enough. It partially dodges vaccines, and many people have yet to have access to a vaccine anyway. If it does quickly infect billions, then hospitals across the world will be overwhelmed. The pandemic is over, and the virus won.

The fatalists argue that if everyone agrees that billions are about to be infected, then eat, drink and be merry. If it didn’t get you at Christmas, it will surely get you by Easter.

Ne vem še, ali sem pri omikronu bolj optimist ali fatalist. Oba z ženo sva trikrat cepljena, delava od doma, toda enkrat bo eden izmed otrok iz šole/vrtca prinesel virus. Naredila sva vse, da zmanjšava možnosti za okužbo in možnosti težjega poteka. Vse ostalo je izven najinega dometa. Na koncu se bomo tako ali drugače vsi okužili in prekužili. Vprašanje je le ali januarja ali februarja. Iz vidika zdravstvenega sistema, je boljše, da je to februarja. Relaksirano srkava kozarček vina, gledava “Morilce mojega očeta” in planirava, kam bomo šli na sonce, ko bo čez teden dni krivulja okužb strmoglavila navzdol.

Težko bi rekli, da nas je odločitev (še) aktualnega predsednika države Boruta Pahorja o predlogu kandidata za viceguvernerja Banke Slovenije presenetila. Presenečenje bi bilo, če bi ravnal drugače in predlog podal na podlagi strokovne presoje. Ampak to je pač Pahor, ki bo šel v zgodovino s slovesom najslabšega predsednika vlade in najslabšega predsednika države in povrhu še kot oseba, ki je odigral vlogo slovenskega von Hindenburga. Slednji je kot presednik države omogočil prevzem oblasti Adolfu Hitlerju, podpisal suspenz demokratičnih pravic in s podpisom zakona moč odločanja od parlamenta predal predsedniku vlade (Hitlerju). Ključni problem von Hindenburga je bil v tem, da je želel biti apolitičen, kar je bilo ob vzponu zla, kot je nacizem, ne samo naivno, pač pa iz moralnega in zgodovinskega stališča absolutno napačno.

No, in v tem je razlika med “von Hindenburgom” in dejanskim Predsednikom države (z veliko začetnico). Predsednik države ima in mora opravljati funkcijo moralne avtoritete in vrhovnega vodje države. Mora imeti moralni in politični kompas. Mora se zavedati, kaj je prav in kaj ne. Poglejmo to na primeru italijanskih predsednikov, kar je v odlični analizi v Foreign Policy prejšnji teden opisal zgodovinar Adam Tooze. Italijanski predsedniki v vsej povojni zgodovini predstavljajo edini pravi vir politične stabilnosti, saj so v času političnih kriz vedno znali odigrati vlogo kriznega menedžmenta.

Nadaljujte z branjem→

Meni najljubša pesem The Who. Sicer ene najbolj avtodestruktivnih skupin vseh časov. Legendarni večni boj med dvema frontmanoma – Rogerjem Daltreyem in Petom Townshendom, ki se je običajno končal v pretepu, predvsem pa uničevanju opreme. Skupina, ki ni imela nič skupnega, razen glasbe, kot je že leta 1965 povedal bobnar Keith Moon.

.

Nadaljujte z branjem→

Tej Gonza

V začetku 2022 bomo v Sloveniji dobili prva Employee Stock Ownership Plan (ESOP) podjetja. Slovenska pravna adaptacija ameriške prakse delavskega lastništva, ki s 7,000 primeri dokazuje, da je alternativna oblika lastniškega strukturiranja podjetij mogoče – in izredno uspešna.

Pri nas pravno osnovo za ESOP sklad, ki v imenu vseh zaposlenih določenega podjetja odkupi delež podjetja, predstavlja zadruga. Posredno lastništvo podjetja preko zadruge delavcem zagotavlja pravico do dobičkov, do vrednosti kapitala in do soodločanja na skupščini podjetja.

Lastništvo zaposlenih je temelj ekonomske demokracije, ki po najbolj razvitih gospodarstvih na svetu danes doživlja preporod. Nove zakone, ki spodbujajo podobne prakse najdemo v Nemčiji, Veliki Britaniji, Nizozemski ZDA, Franciji, Kanadi, Avstraliji, Španiji, Italiji, na Švedskem in drugod.

Ekonomska demokracija se vedno pogosteje omenja kot alternativa umeščena med neoliberalni kapitalizem in državni socializem. Vendar pa se pogosto zgodi, da so modeli solastništva zaposlenih površni, ekskluzivni in nevzdržni.

Nadaljujte z branjem→

To je, kar se mene tiče, najboljša izvedba te tradicionalne irske pesmi. In najbrž najboljša pesem Metallice, prav gotovo pa najbolj rokerska. (prosim, ne glejte tega fetiš videa heavymetalcev, ni ravno, da bi si želeli, da se vaši otroci znajdejo na takšnih žurkah).

.

Nadaljujte z branjem→

Včeraj je bil dober dokumentarec o Janis na RTV Slovenija.

Prejšnji teden sem s kolumno Izumiranje nacije: Ko zmanjka veselja do reprodukcije spodbudil kar nekaj diskusije na temo, če karikiram, “kdo je kriv” za izumiranje nacije. Ženski del populacije se seveda otepa kakršnekoli sokrivde glede padca rodnosti in posledičnem izumiranju nacije ter prevaljuje krivdo na moški del populacije. Kot je napisala Jasmina: “ženske pri tridesetih mi precej često razlagajo, da z neodraslimi vrstniki pa res nimajo nobenega reproduktivnega veselja. Ker že imajo 30 let starega otroka“. In seveda na nedostopnost stanovanj (Tudi današnji 25 letniki živijo pri starših. 30 letniki tudi. Ne po svoji želji. V tem kontekstu misliti o tem, kako bi imeli veliko otrok, deluje kot znanstvena fantastika).

Moja poanta pa je drugje, in sicer v porastu ženske emancipacije, spremembi družbenih vlog in povečanju blaginje:

• Ne gre za nedostopnost stanovanj, saj gre za dolgoročne trende. Upadanje rodnosti je posledica rasti blaginje. Gre za “prekletstvo razvitosti”. Povsod. Rodnost v razvitih državah nekako držijo pokonci le še priseljenci,
• “Dostopnost do stanovanj” je bila še slabša pred 50 ali 70 leti, ko smo imeli še velike družine, po 4 do 10 otrok na družino. Pa je bila rodnost kljub temu visoka,
• Z rastjo dohodkov, z emancipacijo žensk, z njihovim zaposlovanjem, pridejo do izraza druge prioritete – blaginja, uživanje, kariera itd.,
• Zmanjševanje družin in nižja rodnost je znak rasti razvitosti in blaginje. Vollrath (2020) to jemlje kot znak razvojne uspešnosti. Je pa posledica tega nižja gospodarska rast in težave pri financiranju zdravstva in pokojninskega sistema ter tudi izumiranje nacije.
  

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

V brezogljični družbi bo fosilna goriva nadomestila predvsem elektrika, proizvedena iz brezogljičnih virov (sonce, veter, voda in jedrska energija). Zaradi fizikalnih lastnosti elektrike mora potekati njena proizvodnja in poraba istočasno, kar je možno, če so proizvajalci in porabniki neposredno priključeni na električno omrežje in se proizvodnja sproti prilagaja porabi. Če to ni mogoče, kot je to v cestnem prometu, ali pri spremenljivih OVE (sonce, veter), pri katerih je proizvodnja odvisna od naravnih pogojev in ne od potreb porabnikov, je treba elektriko začasno skladiščiti. Do sedaj najbolj uporaben način skladiščenja elektrike v večjem obsegu je v obliki mehanske energije vode v črpalnih in akumulacijskih hidroelektrarnah, v krajših, nekajurnih količinah tudi v pretočnih hidroelektrarnah. Ker je to že znan princip, ga v tem gradivu ne bom obravnaval, ampak se bom posvetil sodobnejšim načinom skladiščenja elektrike.  Za ta namen se bodo v bodoče uporabljale predvsem baterije in vodik.

Nadaljujte z branjem→