Ervin Hladnik Milharčič je prejšnji teden lucidno ocenil, da nas je samo en milijon Slovencev, ki se lahko reproducirajo, da pa imamo s tem vedno manj veselja. V bistvu je še huje, samo še dobrih 900 tisoč nas je v reprodukcijski dobi med 15 in 49 let, žensk v rodni dobi pa je bilo lani za dobrih 50 tisoč manj kot pred desetletjem. Veselja do reprodukcije pa je še manj, saj se tudi stopnja rodnosti zmanjšuje.

Lani je bilo za skoraj 4,400 manj žensk v starosti 15-19 let kot pred enim desetletjem. V povprečju 900 manj žensk v vsakem letniku v tej starostni skupini. Če bi vsaka od teh “izginulih žensk” rodila v povprečju 1.6 otroka, to pomeni, da se bo zaradi zmanjševanja števila žensk v rodni dobi čez 15-20 let rodilo še za okrog 1,400 manj otrok na vsak letnik, kot bi se glede na starostno strukturo iz leta 2011. To seveda posledično pomeni spiralno upadanje števila Slovencev. Izumiranje nacije.

Precejšnje težave imamo z nataliteto, ki so se po letu 2017 spet zaostrile. V letu 2020 je bil naravni prirast najnižji po letu 1945. Seveda je na slednje vplivala predvsem visoka smrtnost zaradi Covid v zadnjem četrtletju 2020, vendar je naravni prirast prebivalstva že od leta 2017 naprej negativen. Stopnja rodnosti se je sicer med letom 2003 (ko je bila zgodovinsko najnižja) močno dvignila (iz 1.20 na 1.62), vendar pa po letu 2017 spet upada. Prav tako rapidno upada število rojenih otrok – od 2010 do 2020 se je zmanjšalo iz 10.9 na 8.9 otrok na tisoč prebivalcev.

Zaenkrat nas rešuje priseljevanje. Denimo v desetletju med letoma 2011 in 2021 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za dobrih 55 tisoč, vendar le na račun priseljevanja. V istem obdobju se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za 31 tisoč, povečalo pa se je število tujih državljanov za 86 tisoč. Delež tujih državljanov se je v zadnjem desetletju podvojil iz 4 na 8%. Tudi pri rodnosti se to pozna, saj je bilo lani kar 13% otrok rojenih materam s tujim državljanstvom. Če smem uporabiti Milharčičev slog – tujke imajo večje veselje do razmnoževanja kot slovenske državljanke.

Vendar pa to ni dovolj, priseljevanje tujih državljank v sedanjem tempu ne more rešiti problema slovenske rodnosti. Stopnja skupne rodnosti v Sloveniji upada kljub temu. Rojevanje so Slovenke potisnile nekam proti koncu svojih prioritet. V zadnjih 30 letih se je starost žensk ob rojstvu prvega otroka dvignila iz 24.1 na 29.6 let. Najprej študij, nato kariera in še malce brezskrbnega uživanja in nato razmišljanje o poroki ter nato še otroku. Pardon, brez razmišljanja o poroki, saj se v zadnjem desetletju kar 58% otrok rodi staršem, ki niso v zakonski zvezi.

Ne da bi se hotel o tem kakorkoli opredeljevati, le opisujem stanje.

Problem upadanja rodnosti pa ni samo v izumiranju slovenstva, pač pa tudi povsem ekonomski. Dva najbolj pereča problema upadajoče demografije sta padajoča stopnja gospodarske rasti in dolgoročna (ne)vzdržnost financiranja pokojninskega in zdravstvenega sistema.

Če število prebivalstva upada, začne stagnirati oziroma trendno upadati tudi gospodarska rast. Tudi povečana produktivnost (merjena z BDP na prebivalca) namreč ne more kompenzirati upada števila prebivalcev (delovne sile), zaradi česar začne trendno upadati stopnja rasti BDP. Slednja je namreč zmnožek med rastjo BDP na prebivalca in številom prebivalcev. To je eden izmed glavnih razlogov gospodarske stagnacije Japonske v zadnjih treh desetletjih.

Država ima lahko še tako veliko stopnjo inovacij in tehnološkega razvoja ter posledično rast produktivnosti, vendar če število delovne sile in potrošnikov upada hitreje in če starajoči se potrošniki več varčujejo, bo trend gospodarske rasti šel navzdol.

V ZDA je v drugi polovici 20. stoletja povprečna stopnja rasti BDP znašala 2.25%, v prvih dveh desetletjih 21. stoletja pa je upadla na le 1%. Ocene, ki jih je naredil Dietz Vollrath iz University of Austin in objavil v odlični knjigi »Fully grown« (2020), kažejo, da je za kar dve tretjini padca v povprečni stopnji rasti BDP v 21. stoletju odgovorna nižja demografija. Preostanek so je prispeval prehod od industrije k storitvenemu sektorju, kjer je rast produktivnosti nižja, nižja poslovna dinamika in nižja mobilnost delovne sile.

Vir: Dietz Vollrath (2020)

Ob vedno nižji gospodarski rasti in ob vedno manjšem deležu prebivalstva v delovni sili, ki plačuje prispevke in davke, pa bo seveda vedno težje financirati zdravstveni in pokojninski sistem. Kolega Jože Sambt iz ekonomske fakultete je nedavno ocenil, da bi bila pri nas iz vidika vzdržnosti javnofinančnega sistema optimalna raven rodnosti okrog 3.3 otroka na žensko, kar je dvakrat več, kot znaša rodnost danes. Ob upoštevanju učinka, da večje število otrok zmanjša blaginjo staršev, pa naj bi bilo optimalno število le še 2.2 otroka na žensko. Če upoštevamo še investicije, torej da je potrebno dodatne delavce tudi opremljati z delovimi sredstvi, pa bi bila optimalna rodnost le še okrog 1.8 otroka na žensko. Za obnavljanje prebivalstva pa je sicer potrebno, da ženska v času rodne dobe rodi v povprečju 2.1 otroka.

Pričakovanja, da bomo bistveno dvignili rodnost v Sloveniji so torej na precej šibkih temeljih. Nekaj časa bomo problem »manjšega veselja Slovenk do reprodukcije« še lahko delno nadomeščali s povečanimi imigracijami. Toda po določenem času, ko ta odstotek tujega prebivalstva močno naraste, tudi to lahko postane problematično iz vidika ohranjanja kulture in homogenosti prebivalstva. Predvsem pa iz vidika porasta političnega populizma, kar se kaže v nekaterih zahodnih državah. Donald Trump je denimo zmagal zaradi obljube, da bo zmanjšal imigracije iz Mehike, Brexit pa je bil izglasovan zaradi strašenja s povečanim številom imigrantov iz vzhodnih držav EU. Podoben porast sentimenta proti tujcem se dogaja v vseh evropskih državah in seveda tudi pri naši politični desnici.

Problem rodnosti bo treba resno nasloviti in uvesti premišljene ukrepe za povečanje rodnosti (od višjih olajšav za otroke, zastonj vrtcev do zagotavljanja neprofitnih stanovanj ter subvencioniranih obrestnih mer pri prvem nakupu stanovanj za mlade družine). Hkrati bo potrebno spodbuditi imigracije ciljanih skupin prebivalstva, predvsem višje izobraženih in po možnosti ženskega spola, denimo s programi modrih kart, štipendijsko shemo za tuje študente itd.

___________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku

Vir podatkov za slike: SURS