Ekonomska demokracija v akciji: V roke 100 slovenskih delavcev več kot 5 milijonov €

Tej Gonza

V začetku 2022 bomo v Sloveniji dobili prva Employee Stock Ownership Plan (ESOP) podjetja. Slovenska pravna adaptacija ameriške prakse delavskega lastništva, ki s 7,000 primeri dokazuje, da je alternativna oblika lastniškega strukturiranja podjetij mogoče – in izredno uspešna.

Pri nas pravno osnovo za ESOP sklad, ki v imenu vseh zaposlenih določenega podjetja odkupi delež podjetja, predstavlja zadruga. Posredno lastništvo podjetja preko zadruge delavcem zagotavlja pravico do dobičkov, do vrednosti kapitala in do soodločanja na skupščini podjetja.

Lastništvo zaposlenih je temelj ekonomske demokracije, ki po najbolj razvitih gospodarstvih na svetu danes doživlja preporod. Nove zakone, ki spodbujajo podobne prakse najdemo v Nemčiji, Veliki Britaniji, Nizozemski ZDA, Franciji, Kanadi, Avstraliji, Španiji, Italiji, na Švedskem in drugod.

Ekonomska demokracija se vedno pogosteje omenja kot alternativa umeščena med neoliberalni kapitalizem in državni socializem. Vendar pa se pogosto zgodi, da so modeli solastništva zaposlenih površni, ekskluzivni in nevzdržni.

Solastniške sheme za zaposlene so postale korporativna modna muha, ki temelji predvsem na praktičnih argumentih, s katerimi je mogoče apelirati na sentimente podjetnikov in menedžerjev. Motivacija delavcev, produktivnost, privabljanje in zadrževanje talenta, morala na delovnem mestu, boljša krizna odpornost podjetij.

Modno muho po pričakovanjih izkoriščajo tudi največja svetovalna podjetja, ki brez kakršnekoli ekspertize na področju ekonomske demokracije zanemarjajo osnovne filozofske in etične predpostavke, brez katerih solastništva zaposlenih ne moremo razumeti kot ekonomsko alternativo. Tudi na Inštitutu ED smo se pred časom srečali z nespoštljivo redukcijo progresivne vsebine na PR optiko, in sicer pri hrvaškem podjetju ‘Rimac Automobili’.

Primer Rimac

Mate Rimac, lastnik hrvaškega samoroga ‘Rimac Automobili’ in del Forbesovih najboljših 30 pod 30, je v številnih intervjujih za hrvaške in tuje medije poudarjal vizijo lokalnega podjetja. V izjavah je bilo jasno, da je ena izmed višjih prioritet podjetja, da čim večji del dodane vrednosti in vrhunskih kariernih priložnosti ohrani znotraj državnih mej. Mate je redno ugotavljal, da je ključni faktor lokalnega podjetja lokalno lastništvo. V tem kontekstu je omenil ESOP kot strategijo za Rimac Automobile.

Po krajši mailing korespondenci smo dobili povabilo na sestanek v Zagrebu, kjer nas je pričakal Mate in nekaj njegovih najbližjih sodelavcev. Precej hitro je postalo jasno, da ne govorimo istega jezika delavskega lastništva – Rimcu bo ESOP postavljal Ernest & Young, ena izmed večjih svetovalnih korporacij na planetu.

Rimac je z ESOP-om napovedal delniško opcijo za zaposlene, ki se v kratici nehvaležno ujema z ameriško ESOP prakso (»Employee Stock Option Plan«). Pravzaprav pa so opcije banalizacija resnega modela, corporate washing družbene odgovornosti.

Delniške opcije izbranim zaposlenim zagotavljajo pravico, da v predvidenem obdobju delnico prodajo oziroma ”realizirajo opcijo”. Druge pravice delavci z opcijo nimajo – v tem času niso solastniki podjetja, nimajo pravice do dividend, nimajo pravico do soodločanja, niti pravice do vrednosti delnice izven pogojev delniške opcije.

Delniške opcije nikakor ne zagotovijo lokalnega lastništva podjetja. Pravzaprav naredijo ravno nasprotno – vodijo v razprodajo podjetja. Realizacija opcij pomeni odkup delnic s strani zunanjih investitorjev.

Po letu 2020 o Rimac ESOP shemi nismo slišali ničesar. Danes je podjetje večinsko razprodano. Porsche si lasti 45%, ostalih 55% je v rokah Rimac Group, katere lastniki so Mate Rimac (37%), Porsche (24%), Hyundai (12%) in drugi investitorji (27%).

Kaj je prihodnost Rimac Automobilov? Dodana vrednost se v veliki meri že preliva čez hrvaške meje. Mate je velik vizionar in odličen podjetnik, zato bo podjetje vsekakor nekaj časa še ohranil lokalno. Vendar pa je vprašanje časa, kdaj bodo ostali lastniki ugotovili, da lahko zagotovijo boljši razvoj in cenejšo proizvodnjo drugje na svetu.

Ekonomska demokracija je temelj alternative kapitalizmu

Ekonomska demokracija ima v luči današnje družbene in okoljske degradacije veliko politično težo. Vendar pa je njen program subverziven samo toliko, kolikor je subverziven njen najšibkejši model. Utapljanje dobre prakse v morju kratkoročnih modelov delavskega solastništva je lahko začetek konca nove priložnosti za ekonomsko alternativo.

Slovenski ESOP je branik resne alternative. Ni delniška opcija, niti ni delniška shema za zaposlene, ki lahko prosto izbirajo in kupujejo delnice. Predstavlja zelo robusten sistem lastništva za vse zaposlene, ki v okviru zadruge temelji na načelu en človek en glas. To pomeni, da je predstavništvo zaposlenih na skupščini podjetja demokratično izvoljeno.

ESOP v naprej postavi pravila za vrednotenje, razporeditev deležev med delavce in vključevanja novih zaposlenih. Sistem je izredno premišljen in postavljen na način, da prepreči koncentracijo lastništva med zaposlenimi (npr. menedžerski odkup) ali razprodajo delnic zunanjih investitorjem. Lastništvo kapitala zasidra med vsakokratno generacijo zaposlenih.

Evropska federacija za solastništvo zaposlenih (EFES) v Bruslju je slovenski ESOP povzdignila v evropski ESOP – generični model solastništva zaposlenih za Evropo. Evropsko komisijo in druge institucije na ravni EU vedno bolj zanimajo rešitve, ki jih model nudi v odnosu do problem lastniškega nasledstva, enega izmed bolj perečih socialnih izzivov naslednjega desetletja.

Na inštitutu v začetku 2022 dokončujemo premierne implementacije ESOP modela v treh slovenskih podjetjih. V pilotni fazi bo v roke približno sto delavcev prišlo za več kot pet milijonov evrov kapitala, lastništvo katerega se bo zadržalo tudi med naslednjimi generacijami zaposlenih teh podjetij.

Če je v enoletni pilotni fazi v okviru mogoče izpodriniti korporativno pranje javnega mnenja in zagotoviti otipljivo redistribucijo lastništva kapitala, potem se je smiselno vprašati, kaj bi bilo mogoče doseči z zakonom, ki bi slovenski ESOP model aktivno spodbujal?

_________

* Izvorno objavljeno v Dnevnikovem Objektivu

%d bloggers like this: