Nekateri so presenečeni nad izjavo Aleksandra Mervarja (ELES), da bomo morali v času do izgradnje novega bloka jedrske elektrarne (JEK2), ko se sicer načrtujejo velike investicije v nove kapacitete sončnih elektrarn, izgraditi več plinskih elektrarn:

Vendar presenečenje ni na mestu. Poglejmo dva primera iz realnega sveta: primer energije iz sonca in primer energije iz vetra ter korelacijo s porabo plina.

Prvič, glede sončnih elektrarn (SE) potreba po izgradnji kapacitet plinskih elektrarn (PE) ob večjem obsegu vključevanja elektrike iz SE v omrežje izhaja iz zakonitosti delovanja SE kot ekstremno nestanovitnega in variabilnega vira energije (SE so še bolj nestanoviten vir od vetra). Poglejte spodaj primerjavo med teoretično povprečno letno proizvodnjo iz SE pri nas (aproksimirano s povprečno osončenostjo pri nas v obdobju 2010-2022) in porabo različnih energentov – električne energije in porabe plina in kurilnega olja v gospodinjstvih (vir: SURS). Kot lahko vidite, SE pri nas proizvedejo 75% elektrike (EE) med aprilom in septembrom (slika spodaj), v preostalem času (kurilna sezona med oktobrom in marcem, ko porabimo >62% letne porabe olja in plina) je treba EE iz sonca za ogrevanje nadomestiti z EE iz fleksibilnih virov (TE na plin ali premog). Bolj kot bomo opuščali plin za ogrevanje in šli na toplotne črpalke, več elektrike bomo rabili pozimi (modra krivulja spodaj se bo močno obrnila navzgor). Torej več bo EE iz sonca in večja bo elektrifikacija ogrevanja in prometa, večje nadomestne kapacitete bo treba zagotoviti za proizvodnjo EE ponoči, ob oblačnih dneh in za kurilno sezono. Zato Mervar govori o gradnji novih plinskih elektrarn.

Nadaljujte z branjem→

Ponovno objavljam, ker imam občutek, da tukaj v Evropi živimo v nekem drugem svetu in se nam ne sanja, da nas je Kitajska že zdavnaj gospodarsko prehitela, da je tehnološko za pol stoletja pred nami in da bo čez desetletje za 2-krat gospodarsko večja od vseh zahodnih držav skupaj. In da bo vodila svet. Ker svet pač vodijo veliki. Evropa je tehnološko in ekonomsko že zdavnaj izumrla, le povedal nam tega še nihče ni.

Australian Strategic Policy Institute je naredil hvalevredno nalogo, na podlagi spremljanja znanstvenih objav je oblikoval poseben sledilnik prvenstva v kritičnih tehnologijah (ASPI’s Critical Technology Tracker). Ta sledilnik kaže, kako je Kitajska v zadnjem desetlrtju postala vodilna na 37 izmed 44 kritičnih tehnoloških področjih. V bistvu je vodilna povsod, razen (še) pri dizajnu polprevodnikov, superračunalnikih in kvantnih računalnikih, umetni inteligenci in cepivih.

Da se ne mučim z opisovanjem, spodaj je executive summary zadnjega poročila. Kot boste lahko videli, EU držav ni nikjer (vmes je ponekod na 2. ali 3. mestu V. Britanija zaradi svojih univerz). Nauki? Ha, ha. Zahteva velika vlaganja v znanost, raziskave in razvoj, privabljanje top tujih talentov, financiranje tehnoloških start-upov in scale-upov itd. Pa seveda ciljna javna naročila (javna uprava, vojska, varnost, ki ustvarijo povpraševanje po invencijah in inovacijah.

Aja, pa zanemarite propagandna sporočila spodaj, kot so, da je problem, ker s tem avtoritarna oblast prevzema globalno moč v tehnologijah, ki niso podvržene civilnemu nadzoru (global power and influence to an authoritarian state where the development, testing and application of emerging, critical and military technologies isn’t open and transparent and where it can’t be scrutinised by independent civil society and media) ali da ima Komunistična partija Kitajske željo po uporabi sovražnih metod kaznovanja držav ali podjetij ter omejevanja dostopa do tehnologije drugim državam (to use coercive techniques outside of the global rules-based order to punish governments and businesses, including withholding the supply of critical technologies). Ne vem, kaj išče takšna propaganda v takšnih primerjalnih analizah. Našteto namreč velja za ZDA, ki imajo prakso uvajanja tovrstnih tehnoloških sankcij.

Nadaljujte z branjem→

But you see, say the Western economists, China’s emphasis on manufacturing production and investment in infrastructure and technology over increasing household consumption is the wrong model for development. According to neoclassical (and Keynesian) theory, it’s consumption that leads growth, not investment.  So China needs to break up its too large state sector, cut taxes for private enterprises and deregulate to allow the private sector to expand sales of consumer goods. 

But has the large consumption share in the Western economies led to faster real GDP and productivity growth, or instead to real estate busts and banking crises?  And is it not really the case that more productive investment boosts economic growth and employment, and thus wages and spending, not vice versa?  That is the experience in China over the last 30 years, with high growth and investment delivering rising wages and consumer spending.

Financial Times je danes objavil izsledke “vpogleda” v “tajni dokument” Evropske komisije, v katerem je opredeljena strategija, kako ogroziti gospodarsko stabilnost Madžarske, če se ne bo upognila pritisku Evropske komisije glede odobritve vojaške pomoči Ukrajini. Strategija je dokaj preprosta: preplašiti finančne trge oziroma pregnati vlagatelje z napovedjo trajnega prenehanja financiranja Madžarske iz EU sredstev. Če se madžarska vlada ne upogne, naj bi voditelji EU javno razglasili, da bodo trajno ukinili vsa sredstva EU za Budimpešto z namenom prestrašiti trge, pospešiti upad vrednosti forinta in porast stroškov njenega zadolževanja.

V dokumentu je navedeno, da naj bi »v primeru nesporazuma na [vrhu] 1. februarja drugi voditelji držav in vlad javno izjavili glede na nekonstruktivno obnašanje madžarskega premierja, . . . da si ne morejo predstavljati, da bi Budimpešta» dobila EU sredstva. Brez tega financiranja bi bili “finančni trgi ter evropska in mednarodna podjetja morda manj zainteresirani za naložbe na Madžarskem“. Takšna kazen bi “lahko hitro sprožila nadaljnje zvišanje stroškov financiranja javnega primanjkljaja in padec valute“.

Nadaljujte z branjem→

Moja predstavitev nekaj ključnih ugotovitev iz našega Načrta za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo, ki je bila v petek v Državnem svetu (začetek 1:21:10).

Vlado je očitno neprijetno presenetil predlog stranke SDS glede predhodnega posvetovalnega referenduma o gradnji JEK2 v letošnjem letu. Ni jasno, zakaj je vlada presenečena, saj so enak predlog dali že drugi subjekti, med drugim tudi GZS lani na Vrhu gospodarstva. Še huje, najvišji vladni predstavniki so ves čas poudarjali, da si želijo, da bi bila odločitev za JEK2 sprejeta na referendumu. Zakaj torej nelagodje v vladnih krogih ob predlogu referenduma o JEK2?

Minister Kumer, odgovoren za energetiko, je očitno imanentno skeptičen do JEK2. Minister prodaja zelo neodgovorne manipulacije. Prvič, manipulira, ko pravi, da bi projekt JEK2 obremenil gospodinjstva s po 17 do 18 tisoč evri in ali ne bi mar raje dali tega denarja neposredno gospodinjstvom, da se sami razogljičijo. Kar je absolutno zavajanje. Če bi namreč gospodinjstva ta denar porabila za postavitev sončne elektrarne in baterije (ne morejo vsa, ampak samo tista z lastnimi hišami in na primernem področju), bi bila samo četrtinsko neodvisna glede električne energije (in še to samo 20 do 25 let), preostalih 75 % časa bi morala črpati elektriko iz omrežja, ta pa bi se proizvajala iz plina, ki ima zelo visoke izpuste CO2. Če pa bi ta denar vlada namenila za izgradnjo velike JEK2, pa bi ta ista gospodinjstva ves čas (100 % časa) dobivala popolnoma neogljično elektriko naslednjih 80 let in po izjemno nizki ceni (nižji od vseh alternativ)!

In drugič, manipulira, ko pravi, da bodo JEK2 plačali davkoplačevalci. Kar absolutno ne drži. JEK2 ne bodo plačevali davkoplačevalci prek davkov, ampak jo bodo v celoti plačali odjemalci elektrike iz JEK2 v nekaj desetletjih. In to prek cene električne energije, ki bo bistveno nižja od alternativnih virov energije, ki so na voljo (sončne, vetrne, plinske elektrarne ali iz uvoza).

Čemu tako prozorne manipulacije?

Nadaljujte z branjem→

Podpiram!

Za skeptike in natolcevalce: 83% vseh jedrskih elektrarn je bilo izgrajenih v manj kot 10 letih, povprečni čas gradnje znaša 7.5 let, polovica jih je bila izgrajena v manj kot 6.3 leta. Torej če letos vlada sprejme odločitev o JEK2, je lahko izgrajen in priključen na omrežje že leta 2035. Vse je odvisno od vlade: kako hitro bo vlada sprejela odločitev, kako hitro bo JEK2 umeščena v prostor in dobila vsa soglasja in kako dobro bo vlada pripravila finančno konstrukcijo.

Vir: Robert Parker

Približno enkrat na dve leti se pri nas razvname diskusija o davkih. Diskusija o davkih je dejansko zgolj refleks na nizko raven in nizko rast produktivnosti v Sloveniji. Ker je rast produktivnosti (merjene z dodano vrednostjo na zaposlenega) skromna, kot ugotavlja zadnje poročilo Umarja o produktivnosti, delodajalci edino možnost za povečanje dobičkov vidijo v zmanjšanju davkov na delo ali dobiček.

Da bo lažje razumljivo, naj povem, da je dodana vrednost vsota plač, bruto poslovnega presežka in davkov. Torej, če vsota vseh treh na zaposlenega ne raste dovolj hitro, je za ohranitev ravni ali rasti dobičkov treba zavreti rast plač ali znižati davke. Toda problem Slovenije niso previsoke plače ali previsoki davki, po kateri koli statistiki se primerjamo z ostalimi državami EU, pač pa preveč skromna rast produktivnosti.

Nadaljujte z branjem→