Mnogi špekulirajo, da bi izgradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) lahko prinesla podobna tveganja kot pri gradnji termoelektrarne TEŠ 6, ki naj bi jo predčasno zaprli zaradi slabe ekonomike. Vendar so te špekulacije povsem neupravičene. Poglejmo, zakaj.

Najprej poglejmo, zakaj potrebujemo nadomestilo za TEŠ 6. Slovenija po predvidenem zaprtju TEŠ 6, ki predstavlja eno tretjino slovenske proizvodnje električne energije, potrebuje zanesljiv in stabilen vir energije s predvidljivimi cenami. Če hočemo nadomestiti izpad električne energije iz termoelektrarne TEŠ 6 (okrog 3.5 TWh letno) in če hočemo podvojiti potrebno količino električne energije za potrebe razvoja in energetskega prehoda do leta 2050 (dodatnih 15 TWh električne energije) ter hkrati še razogljičiti proizvodnjo elektrike, se ne moremo zanašati na občasne in nestanovitne vire elektrike iz sončnih vetrnih elektrarn.

Oba vira sta minorna. Tudi če bi podeseterili kapacitete sončnih panelov v Sloveniji, bi naleteli na problem, da bi nam ob slabem vremenu, ponoči in v času kurilne sezone drastično zmanjkovalo elektrike. Tudi če bi v poletnih mesecih uspeli ustvariti dovolj viškov električne energije iz sončnih panelov v vrednosti letne proizvodnje TEŠ 6, bi morali na višini Kredarice postaviti 8 akumulacijskih jezer velikosti Bohinjskega jezera, da bi shranjeno energijo lahko uporabljali v zimskih mesecih. Kar je misija nemogoče.

Če bi se odločili za uvoz manjkajoče elektrike, bi se predali rodeu z razpoložljivostjo in divjemu nihanju cen na evropskih borzah (te cene v zadnjem času nihajo v razponu med – 200 in + 500 EUR/MWh). Samo neodgovorni norci in špekulanti so se pripravljeni dolgoročno prepustiti roller coasterju uvoza elektrike po cenah na evropskem trgu.

Poleg tega pa bi v primeru uvoza nadomestno energijo v času naših potreb (slabo vreme, ponoči, kurilna sezona) lahko dobili zgolj iz fosilnih virov, denimo iz termoelektrarn na premog v Bosni in Hercegovini, Češki ali Poljski. S čimer pa bi še naprej enako prispevali h globalnim izpustom CO2, kot da bi ohranili TEŠ 6.

Torej za nadomestitev TEŠ 6 in za podvojitev potreb po električni energiji za potrebe razvoja in energetskega prehoda (toplotne črpalke, e-mobilnost, črpalne HE, elektroliza za proizvodnjo vodika) potrebujemo stabilne in izdatne domače vire električne energije ter s predvidljivimi cenami, ki so hkrati nizkoogljični. Takšen izdaten, stabilen, cenovno predvidljiv nadomesten vir, ki je hkrati od vseh virov najmanj ogljično intenziven, je lahko samo nova jedrska elektrarna. Samo jedrska energija (ob hidro energiji) izpolnjuje vse kriterije in hkrati omogoča potrebno strateško energetsko avtonomijo Slovenije.

Zdaj pa, zakaj JEK 2 v ničemer ne more postati nov TEŠ 6. Gradnja TEŠ 6 je bila problematična iz treh razlogov. Prvič, kot sem izdatno pisal že leta 2010, je bila odločitev za gradnjo novega šestega bloka v TEŠ neracionalna. S posodobitvijo kotlov in druge opreme bi zgolj za četrtino cene lahko ustrezno podaljšali življenjsko dobo blokoma 4 in 5. Drugič, TEŠ 6 je bil izgrajen na osnovi koruptivnih praks (manipuliranje s količinami lignita v Velenju, koruptivne prakse pri izbiri ponudnika opreme, netransparentnost vodenja posla).

In tretjič, v vmesnem času se je spremenila evropska energetska politika, premogovne termoelektrarne so bile podvržene drastičnemu povečanju cen emisijskih kuponov, kar jih dela nerentabilne. Približno polovica stroškovne cene elektrike iz TEŠ 6 odpade na cene emisijskih kuponov, brez njih bi bila cena elektrike iz TEŠ 6 konkurenčna uvoznim cenam. Prihodki od emisijskih kuponov gredo sicer v Podnebni sklad, kar pomeni, da je, – če smo pošteni – kar se tiče bilance celotnega sistema, obratovanje TEŠ 6 finančno nevtralno.

Za razliko od TEŠ 6, je JEK 2, kot sem argumentiral zgoraj, nujen za prihodnost Slovenije. Je edini nadomestni vir električne energije, ki je izdaten, stabilen, cenovno predvidljiv, najmanj ogljično intenziven in ki hkrati zagotavlja strateško energetsko avtonomijo Slovenije. JEK 2 je (ob omejenem hidro potencialu) edina resna energetska alternativa.

Cene jedrske energije so, ker gre za praktično brezogljični vir, neodvisne od cene emisijskih kuponov. Njihova lastna cena je odvisna zgolj od vrednosti investicije ter stroškov obratovanja in razgradnje. Zaradi dolge življenjske dobe (med 60 in 80 let) je cena elektrike iz jedrskih elektrarn dolgoročno stabilna in predvidljiva.

Naredil sem projekcije cen elektrike iz JEK 2 ob naslednjih predpostavkah: moč 1,200 MW (ob 94 % razpoložljivosti znaša letna proizvodnja 9.9 TWh energije), 60 let obratovanja, vrednost investicije 7.5 mio EUR/MW, 30 % kapitalski vložek države ob 3 % donosu, preostalih 70 % so bančni krediti in krediti EIB, 40-letna ročnost kreditov in amortizacije, stroški obratovanja znašajo 24 EUR/MWh, stroški razgradnje pa 2 EUR/MWh. Simulirane so tri variante: Varianta 1: JEK 2 brez gradnje plinske elektrarne (OCGT) in brez eskalacije stroškov; Varianta 2: JEK 2, vključno z gradnjo plinske elektrarne (OCGT) in brez eskalacije stroškov; in Varianta 3: JEK 2, vključno z gradnjo plinske elektrarne (OCGT) in z eskalacijo stroškov.

Simulacije kažejo, da bi pri 3 % obrestni meri na bančne kredite v prvem letu polna lastna cena elektrike iz JEK 2 znašala 83 EUR/MWh, nakar upada in se po 40. letu prepolovi. Povprečna cena v 60 letih bi znašala 66 EUR/MWh.

Ključni postavki, ki vplivata na stroške elektrike iz JEK 2, bosta obrestna mera na bančne kredite in morebitna eskalacija stroškov v času gradnje. Dvig obrestne mere za 1 odstotno točko prinese v prvih letih dvig lastne cene za 10 EUR/MWh, v povprečju 60 let pa za 5 EUR/MWh. Porast stroškov v času gradnje za 2.5 milijarde EUR (za 28 %) bi pomenila v prvih letih višje lastne cene za 13 EUR/MWh, v povprečju 60 let pa za 8 EUR/MWh.

Torej gradnja JEK 2 je ne samo finančno izvedljiva, pač pa omogoča dolgoročno konkurenčne cene elektrike. Vendar bo potrebno paziti na izbor izvajalca in transparentnost gradnje (z vključenimi varovalkami in strokovnim nadzorom) in na finančno konstrukcijo. Ključno je javno financiranje v kombinaciji z bančnimi krediti in brez vključevanja velikih finančnih investitorjev, ki bi zahtevali nevzdržno visoke donose.

__________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku