Bine Kordež
Pred dnevi smo lahko v Delu prebrali zanimiv članek o dediščinah (tekst je bil povzet po časopisu The Economist). Vrednost dediščin se v zadnjih letih v vseh državah povečuje in letni obseg dediščin že presega 10 % BDP posameznih držav. Pri tem je zanimivo, da kljub veliki vrednosti teh prenosov premoženja, državni statistični uradi ne objavljajo skoraj nobenih podatkov o dediščinah in omenjene ocene temeljijo samo na raznih analizah raziskovalcev tega področja.
Značilno je tudi, da so bili v začetku 20. stoletja prihodki iz davkov na dediščino pomemben del celotnega davčnega priliva na primer v ZDA in Veliki Britaniji. Kasneje pa se je politika obrnila proti tem davkom in njihov pomen za javne finance je vse nižji. Večina držav davka na dediščino sploh nima, v podrobnejših poročilih evropskega statističnega urada pa zasledimo, da s tem davki še največ zbere Francija (0,6 % BDP v 2019) in Nemčija (0,2 %), Avstrija, Švedska in Češka pa na primer praktično nič.
Tudi za Slovenijo v poročilih državnega statističnega urada (SURS) o obsegu dediščin ne boste o tem našli nobenega podatka, prav tako tudi ne na spletu. Ker gre za zelo velike zneske, je tudi za našo državo zanimivo oceniti letne vrednosti podedovanega premoženja in njihov pomen za dohodke državljanov. Ker kot rečeno, kakih uradnih podatkov nimamo, vrednost lahko samo ocenjujemo na osnovi različnega nabora podatkov. V nadaljevanju so predstavljene sicer zelo grobe ocene, a za namene prikaza te tematike, zbrani podatki zadoščajo.

You must be logged in to post a comment.