V zadnjem mesecu se je močno razplamtela politična debata o tem, kdo je najbolj naluknjal slovenske banke – levica ali desnica. Predsednik vlade Janez Janša je bil glede nastanka bančne luknje zelo kategoričen: “Sestavlja jo 16 povezanih konglomeratov, ki so večinoma v lasti članov Foruma 21. Luknja ima jasno prepoznavne botre in barvo.” Pri tem naj bi svoje trditve utemeljeval na strogo zaupnem gradivu Banke Slovenije “Stanje v slovenskem bančnem sistemu” o stanju slabih terjatev bank konec maja 2012. No, poročilo je seveda že septembra lani pricurljalo v javnost. Nerodno pa je, da številke o največjih dolžnikih, milo rečeno, ne potrjujejo trditev Janeza Janše. Nadaljujte z branjem
Category Archives: slovenija
Kdo je tukaj nor?! – drugič
Preostanek razpadle vladne koalicije s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) je odredil ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije z naslednjim mandatom: “Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do odreditve parlamentarne preiskave, razen za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj se v primeru kreditov NLB in NKBM osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do 1. januarja 2005 ter od 1. januarja 2010 do odreditve parlamentarne preiskave.” Nadaljujte z branjem
Kako so nastali slabi krediti in kdo je pri tem “profitiral”
V zadnjem prispevku sem poskušal predstaviti, zakaj so se slovenska podjetja za svoj razvoj financirala pretežno s posojilnimi viri. Dokler je bilo gospodarstvo v vzponu, temu nismo posvečali posebne teže, ne v podjetjih in tudi ne v bankah. Visoka zadolženost se namreč kot problem pokaže šele s padcem uspešnosti poslovanja in ne zaradi zadolženosti same kot take. Posojilni viri so dolgoročno pravzaprav cenejši kot kapital (obresti so praviloma nižje kot pa je pričakovana donosnost kapitala), a ob poslabšanju pogojev je obresti vseeno potrebno plačevati ter tudi vračati glavnico. Kapital pa prevzema rizike poslovanja in zato so ob uspešnem poslovanju donosi višji kot obresti, ob slabih rezultatih ali celo izgubi pa pač dobička ni, kot tudi ne kakih obveznosti za plačila lastniku. Nadaljujte z branjem
Bančna luknja: Niso hoteli, da se ples konča
Zanimivo je, da skoraj pet let po izbruhu finančne krize v Sloveniji še vedno straši fantom bančne luknje. Lepo je sicer, da je oblast ta fantom vsaj legitimizirala, ga prepoznala kot problem in lepo je, da ga je sedanja vlada začela reševati s konkretnim projektom slabe banke. Problem pa je v tem, da se temu fantomu dodaja pridih misterioznosti in zarote. Fantom dobiva politično barvo. Pa vendar so stvari relativno preproste, če pogledamo številke. Preproste so tudi, če pogledamo imena za številkami ter odgovornosti zanje. * Nadaljujte z branjem
Pritlehna kampanja proti ‘Opus-dei-Arharju’
V slovenskem političnem pesjaku poteka podobno klanje kot v londonskih ilegalnih pasjih stavah. Niti iz ozadja vodijo nekakšni mafijski strici, pri tem pa v igro pošiljajo nič hudega sluteče še “zelene” bojevnike. In jih izrabijo kot poceni topovsko hrano. Miro Cerar se mi zdi eden izmed takšnih. Tiste bolj resne pa medijsko ubijejo. Francetu Arharju se medijski uboj dogaja že drugič. Tokrat ga je “zločinskega” članstva v Opus dei obtožil Aleksander Lucu v Nedeljcu. Nadaljujte z branjem
Virantovanje, bonitetne ocene in Trojka
Znižanje bonitetne ocene Sloveniji je bilo pričakovano. Napovedovalo se je že nekaj tednov. Logično, saj zaradi sedanje politične krize bonitetne agencije in finančni trgi pričakujejo zaustavitev reformnega zagona. Toda verjetno bi se zgodilo tudi brez te politične krize. Namreč, temu znižanju ocene s strani S&P bosta sledili tudi ostali bonitetni agenciji, kar bi se utegnilo zgoditi v roku naslednjih dveh tednov. In sicer zato, ker bo takrat SURS objavil podatke o rasti v zadnjem četrtletju 2012. Zmanjšanje BDP bo namreč večje od 2.4%, kot so ga napovedovale domače in tuje inštitucije. Osebno pričakujem upad lanskega BDP za okrog 3%. Nadaljujte z branjem
Zakaj so slovenska podjetja prezadolžena?
Da je sanacija bančnega sistem nujna, je seveda splošno sprejeto dejstvo in verjamem, da jo bomo izvedli, po kakršnikoli poti že. Kot pa sem pisal v zadnjem tekstu o učinkih reformnih ukrepov, pa to na žalost to ne bo veliko pripomoglo k zagonu gospodarske aktivnosti in povečanemu financiranju podjetij. Podjetja imajo namreč otežen dostop do dodatnih finančnih sredstev ali do podaljšanja obstoječih kreditnih linij zaradi svoje slabe finančne strukture in šibkih poslovnih rezultatov in ne zaradi pomanjkanja prostih finančnih sredstev na trgu. Zato je ključno vprašanje, kako izboljšati kapitalsko ustreznost podjetij, ki edina lahko okrepi podjetja za njihov nadaljnji razvoj. Nadaljujte z branjem
Kdo je tukaj nor?!
Na provladnih protestih (!), kar je oksimoron že sam po sebi, zbora za republiko je predsednik vlade Janez Janša danes izrekel nekaj krepkih ‘”bistroumnih‘ nesmislov”. Denimo: “Največja težava Slovenije je večmilijardna bančna luknja. Sestavlja jo 16 povezanih konglomeratov, ki so večinoma v lasti članov Foruma 21. Luknja ima jasno prepoznavne botre in barvo. Po grobih ocenah se je iz državnih bank in podjetij prelilo v okrilje tranzicijske levice med 200 in 500 milijonov evrov na leto” (Finance).
Je možno, da je Janša za trenutek izgubil prištevnost? Ta bančna luknja je namreč nastala izključno v državnih bankah in nastala je izključno v času 2005-2008, ko je te državne banke nadzirala vladna koalicija pod vodstvom Janeza Janše. Kdo je tukaj nor?! Nadaljujte z branjem
Mesarsko klanje v polnem teku, Slovenija pa tone
Vlada na smrtni postelji, tik pred zadnjim izdihljajem, je po razpadu koalicije sprostila zavore in z mesarico krenila po državnih institucijah in inštitucijah, ki upravljajo z državno lastnino. Kot da bo še zelo dolgo vladala in delila kruh svojim bolj zaslužnim kadrom in manj znanim “spodnjedupleškim” strankarskim aparatčikom. Medtem pa država tone vse globlje in vse bolj zaostaja za nekdanjimi tekmicami iz Vzhodne Evrope. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.