Kdo je tukaj nor?! – drugič

Preostanek razpadle vladne koalicije s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) je odredil ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije z naslednjim mandatom: “Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do odreditve parlamentarne preiskave, razen za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj se v primeru kreditov NLB in NKBM osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do 1. januarja 2005 ter od 1. januarja 2010 do odreditve parlamentarne preiskave.”

Si predstavljate, parlamentarna komisija naj bi se ukvarjala s preiskovanjem politične odgovornosti za sporne kredite v vsem obdobju po osamosvojitvi, zdaj pa pazite: razen v letih, ko je bila ta kreditna aktivnost nenormalno visoka! Torej parlamentarna komisija naj išče odgovornost v vsem obdobju, razen v obdobju, ki skorajda v celoti sovpada z obdobjem prve vlade Janeza Janše.

Ali drugače povedano: parlamentarna komisija naj išče odgovornost samo za kredite, ki niso bili podeljeni v času, v katerem je nastala sedanja bančna luknja.*

Še drugače: parlamentarna komisija naj išče odgovornost za kredite, vendar ne za tiste, zaradi katerih moramo sanirati banke!

Mandat parlamentarne komisije je določen tako, kot če bi popotnika v puščavi poslali iskat vodo, pri tem pa bi mu izrecno prepovedali, da jo išče v oazi.

Kaj jim bo torej ta parlamentarna preiskovalna komisija? Bo to komisija za preiskovanje kreditov, s katerimi banke niso imele težav? Komisija za preiskovanje kreditov, ki nimajo zveze s sedanjo bančno luknjo?

In kaj jim bo ta komisija “za istraživanje ruda i gubljenje vremena“, ko pa ima ta vlada le še nekaj tednov življenja?! In pazite: člani komisije naj bi bili imenovani na marčevski seji državnega zbora. Torej takrat, ko bo po vsej verjetnosti na vrsti glasovanje o konstruktivni nezaupnici tej razpadli vladi.

Je Janševa SDS nenadoma dobila navdih za ekstra črni humor? Je dobila navdih za surrealizem Monty Pythona?

Resnično, kdo je tukaj nor?!

.

_________

* V včerajšnjem tekstu Bančna luknja: Niso hoteli, da se ples konča sem pokazal, da se je nenormalno visoka kreditna aktivnost slovenskih bank začela leta 2005 in trajala do konca 2008. V tem času so slovenske banke podvojile bilančno vsoto in povečale obseg kreditov za dvakrat bolj, kot bi bilo normalno glede na rast BDP. Pri tem so tri banke v državni lasti (NLB, NKBM in Abanka), ki so jih neposredno nadzirali nadzorniki iz vrst vladnih strank SDS in NSi, odobrile za 9.2 milijardi evrov kreditov. Od tega jih je do danes za skoraj 4 milijarde evrov klasificiranih kot slabih.

3 responses

  1. Ne glede na to kaj si mislim o preiskovalnih komisijah, njihovem izplenu, tokratnemu tajmingu, se mi zdi dotična tema za slovenski živelj zelo zanimiva. Če bi se sluuuučaaaaajnooooo kdaj končala, bi dobili zanimive odgovore in s preeeceeeeeeej sreče tudi kazenske pregone. Strinjam se s tu kampirajočim Kordežem, da je vendarle potrebno ločiti slabe bančne poslovne odločitve (pijani izlet iz konzervativnega bančništva v investicijsko) in krajo na prvo žogo (devet milijonski kredit z zavarovanjem v podobi hrvaškega travnika v božji materini)…si pa nekje na poti od kozlarije do lopovščine obetam tudi precej iz omar popadanih mumificiranih stricev.

    Glede norosti si verjetno že prebral pojasnilo, da je za omenjeno obdobje, ki ti je na usta pognalo peno, že zahteval preiskavo Državni svet…in s tem, glede na imena svetnikov, verjetno preprečil prehudo browsing vnemo po dokumentih. Še kar dobra taktika bi rekel…damage control:)…

    Pod črto bi rekel, da hitreje potegneš od Viranta… 🙂

%d bloggers like this: