Odzivi na moj Zadnji komentar o NLB na forumu Financ ter na drugih medijih so bili seveda pričakovani. Glede na vojsko forumašev, ki jih angažira vladajoča stranka, je večinski odziv več kot predvidljiv. Naj povzamem: le kako bi lahko bil predsednik tedanje vlade Janez Janša kriv za polomijo v zvezi z neprodajo NLB v obdobju 2005-2008 ter dogajanjem v NLB v istem obdobju, ko pa je vendarle NLB vodil Marjan Kramar, nekdanji kader nekdanje LDS?! In še več: le kako bi lahko nekdanja vlada vplivala na poslovanje NLB v zgolj enem mandatu ob prejšnjih 12 letih na 40 let podlage?! Aja, in 571 novinarjev bi ostro protestiralo proti prodaji NLB, zato pač Janševa vlada ni zmogla tega izvesti. Nadaljujte z branjem
Category Archives: slovenija
Slaba banka, tretjič
Tri leta in pol je (februarja 2009), odkar smo s kolegi opozorili na nujnost sanacije bančnega sistema z uporabo mehanizma t.i. slabe banke. Tri-in-pol leta kasneje je predlog še bolj aktualen, in bistveno bolj akuten, predvsem pa težje izvedljiv ter bolj tvegan in potencialno dražji za davkoplačevalce. V tem komentarju še tretjič predlagam slabo banko za sanacijo slovenskega bančnega sistema. Nadaljujte z branjem
Moj zadnji komentar o NLB
To je moj zadnji komentar o NLB. Iz preprostega razloga – ker ni več o ničemer za pisati. NLB ni več, ostala je le še zombie banka. Natančneje, zombie banka z zmešanimi lastniki. Ter velik minus v naših žepih. * Nadaljujte z branjem
Predraga dokapitalizacija NLB?
Igor Masten
Glede na to, da je skupščina NLB mimo in sem rešen določenih profesionalnih ovir, bom nekaj napisal o tem kako se pri nas zagotavlja kapital največje banke in kako naša politična elita dojema ta proces. * Nadaljujte z branjem
Primerjalne prednosti Slovenije – in pomanjkanje politične in menedžerske vizije
V ponedeljek sem bil gost kljuba primorskih poslovnežev. Na njihovo željo sem govoril o slovenskih primerjalnih prednostih. Pred precej leti sem kot gost istega kluba govoril o nacionalnem interesu oziroma natančneje o njegovi zlorabi. To je bilo še takrat, preden sta Šrot in Bavčar “nategnila” vesoljno Slovenijo in ko sta bila NLB in Merkur še ugledni slovenski podjetji. Seveda ni treba omenjati, da so takrat mojo izrazito skepso o udejanitvi slovenskega nacionalnega interesa prav v teh podjetjih, sprejeli z velikim negodovanjem. Niso me sicer izžvižgali kot takrat pred leti na srečanju vseh Merkurjevih menedžerjev, toda njihovo negodovanje in nestrinjanje je bilo mogoče rezati kot mortadelo. Tokrat je bilo drugače. Nadaljujte z branjem
O neodvisnosti in odgovornosti AUKN
Igor Masten
Nerad se ponavljam, vendar je vprašanje neodvisnosti in odgovornosti, ki jo neodvisnost prinaša, ponovno močno izpostavljeno v slovenski ekonomsko-politični debati in širše. Kot vedno v podobnih primerih v preteklosti, se tudi sedaj slovenska elita obnaša problemu nedoraslo. Zato tudi imamo tako šibko institucionalno okolje, kot ga imamo. V nadaljevanju bom na konkretnem primeru konkretno predlagal, kaj naj določene osebe storijo, da se morda, res samo morda, izvijemo iz začaranega kroga in se izognemo določenim problemom z delovanjem gospodarsko-političnih spreg pri napovedani ustanovitvi holdinga državnega premoženja, ki ga napoveduje Ministrstvo za finance. * Nadaljujte z branjem
Gremo po japonski poti v pesimizem?
Nekaj let nazaj, ko sem bil gostujoči profesor na Dunajski univerzi, sem imel na fakulteti kolega iz Japonske, s katerim sva velikokrat ob kavi razpravljala o tem, kaj se je pravzaprav z Japonsko zgodilo. Kako se je hitro rastoči japonski tiger lahko sprevrgel v letargično, mlahavo kljuse? Kaj je šlo narobe in zakaj se japonsko gospodarstvo ne zmore pobrati? Njegov odgovor je bil preprost: Strukturni pesimizem. Depresija se je zavlekla v vse pore, predvsem pa v mentaliteto ljudi. * Nadaljujte z branjem
Zmaga Lukšiča je tako dobra za Slovenijo kot zmaga Sirize v Grčiji
Bilo je za pričakovati. V SD se je kuhalo že nekaj let. Usta so že leta govorila drugače, kot si je želelo telo. Zmaga Lukšiča pomeni oster zasuk v skrajno levo. Vendar ne v tisto proletarsko, pač pa v salonsko, populistično skrajno levico. Oba, Pahor in Lukšič, sta salonska levičarja. Toda Pahorja se je v tistih letih službovanja v evropskem parlamentu navzel duh sodobne socialne demokracije, ki se zaveda, da brez spodbujanja rasti tudi plače ne morejo rasti. Lukšič pa je, nasprotno, teoretski marksist, ki Evrope in njene socialne demokracije še ni videl od blizu. S prevlado Lukšiča se zato v naslednjih letih namesto sodelovanja obeta oster politični in kulturni boj. Nadaljujte z branjem
Reformna (ne)ambicioznost pod kritiko Evropske komisije
“V letu 2011 ni bilo sprejete nobene velike strukturne reforme,”, tako STA povzema ugotavitve Evropske komisije v oceni slovenskega reformnega in proračunskega programa, ki ga je včeraj predstavila v Bruslju. Slovenija glede reforme pokojninskega sistema in trga dela lani ni storila nič bistvenega, letošnji reformni program je premalo natančen. Tudi fiskalni ukrepi za obdobje 2013-2015 še niso dovolj dorečeni, obstaja tveganje, da cilj glede primanjkljaja ne bo dosežen. Nadaljujte z branjem
Koliko bi Slovenijo stal izstop Grčije iz evra?
Bruseljski CEPS je v kratki analizi ‘Grexit’: Who would pay for it? izračunal, koliko bi izstop Grčije iz evra stal evro območje. Ocene so nekoliko nižje od ocen, ki so zaokrožile prejšnji teden po kuloarjih Evropske komisije. CEPS ocenjuje, da znaša skupna izpostavljenost držav evro območja do Grčije konec leta 2011 dobrih €372 milijard, medtem ko je bila neuradna ocena med uradniki evropske komisije okrog €500 milijard. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.